Razstavo sta odprla državna sekretarka Uršula Menih Dokl in direktor Platforme SLOGA Max Zamani.

V svetu, kjer medijske naslovnice pogosto zaznamujejo krize in konflikti, razstava opozarja na zgodbe o napredku, sodelovanju, solidarnosti in spremembah na bolje. Te nas spominjajo, kako pomembno je mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ter kako lahko skupna prizadevanja, znanje in partnerstva prispevajo k boljšemu življenju ljudi in celotnih skupnosti.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Razstava izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Razstava Najboljše novice iz sveta na Ministrstvu za kulturo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne teme: Od stanovanjske krize do integracije migrantov in humanitarne pomoči

• • Globalna solidarnost: Ali bi morala Slovenija nameniti več sredstev za humanitarno pomoč v tujini? Mladi so poudarili pomen mednarodne pomoči, sploh v času globalnih kriz.
  • Bivanje mladih: Kako si sploh privoščiti lastno streho nad glavo? In ali bi pri tem morala mladim pomagati država?
  • Obvezni vojaški rok: Vprašanje ponovne uvedbe naborništva je sprožilo precej različnih pogledov, od zagovarjanja domoljubja in discipline do argumentov o nesmiselnosti prisile.
    
  • Integracija in jezik: Kako uspešno vključiti tujce v slovensko družbo in kakšno vlogo pri tem igra učenje slovenskega jezika?

Iskanje kompromisov in neformalno druženje

Prispevek Kako so mladi soočili mnenja s političnimi podmladki na dogodku »Mladi na mlade politike«? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi dan se nas je zbralo 6 partnerjev konzorcija*. Po sproščenem spoznavanju v obliki hitrih zmenkov, smo pregledali cilje in časovnico projekta, predstavili delovne sklope, se dogovorili o načinu sodelovanja, upravljanju projekta in poročanju. Vsaka država je predstavila tudi svojo perspektivno na kolonializem. Dan smo sklenili z večerjo, ki je bila priložnost za neformalno druženje.

* Koordinator projekta je estonski MONDO MTU – NGO MONDO (NGO MONDO). Partnerji: POLSKA AKCJA HUMANITARNA (PAH), LATVIJAS PLATFORMA ATTISTIBAS SADARBIBAI (LAPAS), SLOGA PLATFORMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA RAZVOJ, GLOBALNO UCENJE IN HUMANITARNO POMOC (SLOGA), ARTEMISSZIO ALAPITVANY (ART), CLOVEK V OHROZENI, NO (PEOPLE IN PERIL),  SUDWIND VEREIN FUR ENTWICKLUNGSPOLITIK UND GLOBALE GERECHTIGKEIT (SUD).

Drugi dan smo odprli dogodek izobraževalkam_cem iz Slovenije in tujine.
Program smo odprli s predstavitvijo projekta širši javnosti. Osrednji del je vodil Rene Suša, pri čemer je naslovil temo senzibilnosti do kolonializma, težkih zgodovin in prihodnosti v srednji in vzhodni Evropi. Prevprašali smo poenostavljeno razumevanje kolonializma kot nečesa, kar se je zgodilo davno in daleč stran. Razmišljali smo kako je človek povezan z zemljo in kaj se zgodi, ko mora stik s to zemljo neprostovoljno prekiniti. Kaj vse je del naše narodne identitete, kako se je le-ta zgradila in kako nas oblikuje.

Nadaljevali smo s svetovno kavarno, s katero smo raziskovali kaj potrebujejo izobraževalci_ke za samozavestno poučevanje težkih zgodovin in katere so prakse, ki že delujejo. S pomočjo štirih omizij in izhodiščnih vprašanj smo razpravljali o trenutnih praksah, ovirah, učinkovitih pristopih in priporočilih za delo z učenci_kami in mladimi. Ugotovitve bodo neposredno oblikovale prihodnja gradiva, usposabljanja in druge aktivnosti projekta. Izroček ugotovitev si lahko prenesete TUKAJ.

Sledil je pogovor s Samar Zughool, raziskovalko, skupnostno umetnico ter ustanoviteljico Zavoda Reka Si. Pogovor je vodil direktor Platforme SLOGA, Max Zimani. S Samar sta odprla perspektivo diaspore, ki v učnih gradivih pogosto manjka. Naslovila sta tudi krivdo in sram, s katerima se potomci kolonialnih držav, kot tudi tisti, ki prihajajo iz držav brez neposredne kolonialne preteklosti, soočajo ob srečanju s to zgodovino, ter vprašanje, kako ju preoblikovati v odgovornost in konstruktivno delovanje.

Za zaključek srečanja smo se odpravili do ljubljanske Metelkove in se z medkulturnimi sogovorci_kami z lastno izkušnjo migracije iz Ljubljana Migrantour sprehodili po mestu ter nagovorili vprašanje kako so migracije oblikovale Ljubljano.

Hvala vsem, ki ste bili del dogodka!

Dogodek je bil organiziran v okviru projekta BRIDGE, ki ga financira Evropska unija. CERV-2025-CITIZENS-REM, 101297921, BRIDGE.

Prispevek Začel se je projekt BRIDGE: “Building Remembrance and Inclusion through Decolonial Global Education” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letos bo TGU potekal med 16. in 22. novembrom. Geslo letošnjega tedna je »Moj glas, naša dejanja, skupna prihodnost.” Več informacij dobite NA POVEZAVI..

Geslo je mišljeno kot pedagoška in politična izjava: od posameznika h kolektivu, od zavedanja k delovanju in od sedanjosti k prihodnosti. Izhaja iz prepričanja, da mora izobraževanje učence opremiti za kritično razumevanje sveta, za vprašanje o prevladujočih narativih ter za oblikovanje informiranih in neodvisnih presoj. Kritično razmišljanje je namreč državljanska in demokratična kompetenca, ki je v času algoritemskega filtriranja in vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, pogoj za polno sodelovanje v demokratičnem življenju.

K sodelovanju ste vabljeni: učitelji, pedagogi in trenerji na vseh ravneh formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, mladinski delavci in organizacije, oblikovalci izobraževalnih politik, organizacije civilne družbe, raziskovalci ter mladi.

Cilji Tedna globalnega učenja 2026:

• Ozaveščanje: opozoriti deležnike v izobraževanju na potencial globalnega učenja pri obravnavanju sodobnih globalnih groženj.
• Celostno učenje: spodbujati transformativne pristope, ki razvijajo celoten nabor kompetenc, potrebnih za demokratično participacijo in globalno odgovornost.
• Krepitev zmogljivosti: podpreti pedagoge in institucije pri vključevanju kritičnega razmišljanja, izobraževanja o človekovih pravicah in državljanske angažiranosti v učna okolja.
• Povezovanje in solidarnost: povezati praktike, oblikovalce politik, civilno družbo in učence, ki so zavezani izobraževanju kot sili za mir in pravičnost.
• Vrednote in okviri: prispevati k uresničevanju SDG 4.7 ter vrednot Novega demokratičnega pakta za Evropo in Referenčnega okvira kompetenc za demokratično kulturo Sveta Evrope.

Udeleženci lahko sodelujejo na obstoječih dogodkih ali pa organizirajo lastne aktivnosti. S tem prispevajo k širjenju ozaveščenosti o globalnem učenju kot orodju za solidarnost in spremembe ter k trajnostni, pravični in mirni družbi.

V Sloveniji od leta 2006 TGU koordinira Platforma SLOGA.

Za dejavnosti, organizirane v okviru Tedna globalnega učenja, so odgovorni izključno organizatorji in te ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Sveta Evrope.

Prispevek Teden globalnega učenja 2026 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek je povezal pogled odločevalcev, slovenskih nevladnih organizacij in izvajalcev mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter skozi konkretne primere pokazal, kako se slovenske razvojne politike in sredstva prevajajo v znanje, nove priložnosti in dolgoročne spremembe za ljudi in skupnosti.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je poudaril, da so razvoj, varnost in mir tesno povezani in jih zato ne moramo obravnavati ločeno.

Ob tem je izpostavil pomen povezovanja oblikovanja politik z izkušnjami iz prakse. »Politika lahko sprejema dobre odločitve samo, če pozna življenje na terenu, izkušnje ljudi in organizacij, ki tam delujejo,« je poudaril.

vir slik: Jan Rajh

Od podpore do znanja in večje samostojnosti

Prav konkretne izkušnje s terena so bile v ospredju predstavitev slovenskih organizacij, ki izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Emina Hadžić, ustanoviteljica Zavoda KROG, je poudarila, da cilj razvojnega sodelovanja ni zgolj zagotavljanje neposredne pomoči, temveč ustvarjanje pogojev za dolgoročno samostojnost posameznikov in skupnosti:

»Od podpore do znanja. Od znanja do možnosti. Od možnosti do večje samostojnosti. In od posameznih sprememb do močnejše skupnosti. To je bistvo mednarodnega razvojnega sodelovanja. Da pomoč ne ostane samo pomoč, ampak postane znanje, možnost in dolgoročna sprememba v življenju ljudi.«

Njene besede ponazarjajo bistvo razvojnega sodelovanja: uspeh ni le v tem, da se na konkretni izziv odgovori danes, temveč da imajo ljudje in skupnosti zaradi sodelovanja več znanja, možnosti in sposobnosti, da se z izzivi v prihodnje spopadajo sami.

Slovensko znanje in tehnologija kot del razvojnega sodelovanja

O pomenu povezovanja razvojnega sodelovanja z znanjem, tehnologijo in zasebnim sektorjem je govorila tudi Mojca Kepic iz Slovenske karitas. Poudarila je pomen vključevanja slovenskega zasebnega sektorja v razvojne projekte.

Takšno sodelovanje omogoča predvsem prenos znanja in tehnologij, med drugim na področjih spremljanja suš in poplav s pomočjo satelitov in dronov, gradnje hiš s stisnjenimi zidaki ter razvoja in uporabe inovativnih rešitev, kot je stroj za pasterizacijo.

Primeri kažejo, da mednarodno razvojno sodelovanje ni enosmeren prenos pomoči, temveč lahko pomeni povezovanje znanja, izkušenj, tehnologije in lokalnih potreb. S tem se odpirajo možnosti za rešitve, ki so prilagojene konkretnemu okolju in lahko prispevajo k večji odpornosti ter dolgoročni samostojnosti skupnosti.

Od konkretnih zgodb do razvojnih politik

Direktor Platforme SLOGA Max Zamani je v predstavitvi vloge Slovenije v mednarodnem razvojnem sodelovanju izpostavil širši pomen tega področja za Slovenijo. Mednarodno razvojno sodelovanje ni zgolj izraz solidarnosti, temveč je tudi del odgovornega delovanja Slovenije v mednarodni skupnosti.

»Mednarodno razvojno sodelovanje prepogosto predstavljamo kot nekaj, kar bogatejše države počnejo za revnejše države. Tak pogled je preveč poenostavljen. Razvojno sodelovanje ni samo vprašanje dajanja in prejemanja. Je sodelovanje med ljudmi, organizacijami in državami, ki si prizadevajo reševati skupne probleme. Je vprašanje dostojanstva, človekovih pravic in enakih možnosti. In je tudi vprašanje naše lastne odgovornosti.«

Slovenske nevladne organizacije pri tem pomembno prispevajo s svojim znanjem, izkušnjami in partnerstvi z lokalnimi organizacijami. Njihovo delo omogoča, da se razvojne politike povezujejo z dejanskimi potrebami ljudi in skupnosti ter da se učinki sodelovanja spremljajo tam, kjer nastajajo – na terenu.

Dogodek »Od terena do politike« je tako odprl prostor za razpravo o tem, kaj Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja že počne, kakšni so konkretni rezultati tega dela in kako lahko njegove učinke še bolje predstavimo javnosti.

vir slik: Jan Rajh

»Najboljše novice iz sveta«

Dogodek se je zaključil z otvoritvijo razstave »Najboljše novice iz sveta«, ki v ospredje postavlja pozitivne zgodbe, dosežke in dobre prakse na področju globalnega razvoja.

Razstava opozarja, da podobo sveta pogosto oblikujejo predvsem novice o krizah, konfliktih in drugih negativnih dogodkih, medtem ko številne zgodbe o napredku, sodelovanju, solidarnosti in spremembah na bolje ostajajo manj vidne.

Prav te zgodbe pa kažejo, zakaj je mednarodno razvojno sodelovanje pomembno. Za vsakim uspešnim projektom stojijo ljudje, lokalni partnerji, nevladne organizacije, znanje in dolgoletno sodelovanje. Njihovi rezultati so lahko majhni koraki za posameznika, a pomembni premiki za celotne skupnosti.

Dogodek »Od terena do politike« je zato pokazal, da razvojno sodelovanje ni oddaljena politika, temveč konkretno delo ljudi in organizacij, ki skupaj ustvarjajo pogoje za bolj samostojne, odporne in povezane skupnosti.

vir slik: Jan Rajh in SLOGA

Prispevek Od terena do politike: Slovenija z mednarodnim razvojnim sodelovanjem soustvarja konkretne spremembe po svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj programa je spodbujati razvoj civilne družbe, zavedanje soodgovornosti za trajnosten razvoj in globalnih izzivov. S tem namenom smo v prvem krogu podprli 11 in v 2. krogu 10 nevladnih organizacij, ki s svojimi projektnimi idejami podpirajo globalno državljanstvo in ozaveščajo o globalnih izzivih, pri tem pa so še posebej pozorne na vključevanje mladih in žensk.

Klikni na posamezen projekt, da izveš več!

Mirovni inštitut:  A bo že enkrat mir?! Vrstniško izobraževanje srednješolcev o konfliktih, miru in globalni varnosti, v sodelovanju s partnersko organizacijo iz Ruande.

Moja mavrica: Ulica 2030: Od lokalne do globalne soodgovornosti. Projekt naslavlja podnebno pravičnost, enakost spolov in socialno vključenost skozi ulične metode in neformalne pogovore v javnem prostoru.

Spominčica: Globalni odmev demence. Projekt obravnava vse večji globalni izziv staranja prebivalstva in demence, pri čemer posebno pozornost namenja neenakosti med spoloma in socialni vključenosti.

Zavod APIS:  Barvna (s)lepota. Gre za participativni projekt uprizoritvenih umetnosti za mlade afriško-slovenskega in afriškega porekla, ki skozi gib, glas in gledališče raziskujejo svojo identiteto in pripadnost.

Loli Luludi: Od igrišča do skupnosti. Projekt krepi moči mladih Rominj skozi nogomet in neformalno izobraževanje, v pri čemer sodeluje tudi UEFA.

Reka Si: Pripovedovanje zgodb, ponovno vzpostavljanje miru. Mladi in ženske iz Slovenije in Sirije s soustvarjanjem zgodb in kratkih filmov gradijo mostove razumevanja in povezovanja.

Zavod Povod: Lokalna hrana, globalni vplivi. Ženske iz Slovenije in Jordanije raziskujejo povezavo med prehranskimi sistemi, neenakostjo in podnebnimi spremembami.

Zavod Voluntariat: Od klikov do premikov. Mladi razvijajo kritično razmišljanje in digitalno komuniciranje za pravičnejši in trajnostni svet.

KUD Transformator: Globalni glasovi zatiranih. Projekt uporabi gledališče zatiranih kot metodo kritične pedagogike. Vključuje približno 120 študentov pedagogike in usposablja trenerje ter bodoče facilitatorje.

Zavod Aspira: Zelena točka Zasavja. Skozi delavnice, usposabljanja, javne dogodke, razstave in spletno kampanjo udeleženci spoznavajo praktične načine za bolj trajnosten način življenja.

Vseh deset projektov povezuje skupna nit: izobraževanje, dialog in ustvarjalno izražanje kot orodja za opolnomočenje posameznikov in skupnosti pri soočanju z globalnimi izzivi. Spremljaj njihove zgodbe in pozitivne učinke!

❦ ❦ ❦

Program Connect For Global Change (program CFGC) sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek Povezani za globalne spremembe: Spoznaj prejemnice sredstev 2. kroga programa Connect for Global Change! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek VABILO: Od terena do politika je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pitje, kuhanje, tuširanje, delo, pridelava hrane … Ko vode ni dovolj ali do nje nimaš dostopa, posledice hitro sežejo veliko dlje od prazne pipe.

Podnebne spremembe, suše, revščina in neenak dostop do virov so med seboj povezani – njihove posledice pa ne ostanejo samo na drugem koncu sveta.

O tem, zakaj je voda tudi vprašanje podnebne pravičnosti, razvoja in naše skupne prihodnosti, v novi epizodi podkasta govorita klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ter Max Zimani, ustanovitelj in direktor Zavoda Global ter direktor Platforme SLOGA.

Celoten podkast si oglej spodaj:

Prispevek PODCAST: Kaj bi se v tvojem dnevu najprej spremenilo, če voda ne bi bila samoumevna? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

KAJ SE BO DOGAJALO NA DOGODKU?

4 predstavniki podmladkov političnih strank se bodo srečali s 4 mladimi v odprti, interaktivni debati.

Svoje mnenje bo lahko po vsaki trditvi z glasovanjem izrazilo tudi občinstvo – zato ne boš samo poslušal_a, ampak boš lahko tudi sam_a del razprave.

PO DEBATI

Ko se pogovor konča, se druženje šele začne.

Po debati ste vabljeni na neformalni del večera ob prigrizkih in razstavi Najboljše novice iz sveta, kjer lahko nadaljujete pogovore, ki jih je debata odprla, ali pa preprosto spoznate ljudi, ki jih zanimajo podobne stvari kot vas.

KLJUČNE INFORMACIJE

Kje: BAZA, Center mladih Ljubljana, Ambrožev trg 3

Kdaj: torek, 13. 10. 2026, ob 18h

️ Vstop: prost (število mest je omejeno)

Zelo te bomo veseli na dogodku! Z zgodnjo prijavo nam olajšaš načrtovanje dogodka (brez panike – če se odločiš v zadnjem trenutku,  se nam lahko pridružiš brez predhodne prijave!)

PRIJAVIŠ SE TU: https://docs.google.com/forms/d/14edNStro1Vxd5-AIUcZsn-inEMOdq0xAtCmu8CKXvt4/edit?usp=forms_home&ouid=112633802161474355405&ths=true

Imaš vprašanja ali ideje za debato? Piši nam na novice@sloga-platform.org

Dodatne informacije o dogodku, gostih … pa lahko spremljaš na FB strani dogodka.

Dogodek pripravlja platforma SLOGA v okviru projekta “Glasovi za spremembe”, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek VABILO: Mladi na mlade politike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Veliko več, kot se ti zdi.

Lakota danes namreč ni samo vprašanje tega, koliko hrane pridelamo. Pomembno je tudi, kje in kako jo pridelujemo, kdo ima do nje dostop in kaj se zgodi, ko podnebne spremembe ogrozijo lokalne vire hrane in vode.

V prvi epizodi podcasta Glasovi za spremembe s temo prehranske varnosti smo gostili:

• Jano Lampe iz Slovenske karitas
• Živo Kavka Gobbo iz društva Focus

Podkast si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Prispevek PODCAST: Kaj ima tvoje krožnik veze z vojnami, podnebjem in globalno stabilnostjo? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne informacije:

• Cilj: usposobiti izobraževalne multiplikatorje za izvedbo nacionalnih usposabljanj
• Ciljna skupina: trenerji/izobraževalci iz partnerskih organizacij (mladinsko delo, izobraževanje, globalno učenje, po možnosti razvoj podeželja); do 6 udeležencev na državo
• Oblika: spletno, 2 modula po 3–4 ure (skupaj 6–8 ur)
• Jezik: angleščina
• Termini (izberete enega):
  • 14. in 21. oktober, 14.00–17.30 CET
  • 15. in 22. oktober, 14.00–17.30 CET

Vsebina: uvod v teme ohranjanja tal in enakosti spolov, predstavitev modelov usposabljanja ter soustvarjanje nacionalnih modelov usposabljanja.

Po usposabljanju bo možnost sodelovanja pri nacionalnih usposabljanjih v začetku leta 2027 in fokusni skupini za prilagoditev gradiv. Vsi udeleženci_ke prejmejo certifikat.

Prijava: na openedcen@gmail.com (v kopiji anamarija.slabe@dsev.si), z navedbo izbranega termina.

Rok za prijavo: 18. september 2026

Za dodatne informacije se obrnite na anamarija.slabe@dsev.si ali 041 500 918.

Prispevek Vabilo na evropsko usposabljanje trenerjev (ToT): projekt Rural Voices 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca je bila predvsem praznovanje dosežkov organizacij, ki so skozi svoje projekte dokazale, da lahko lokalne pobude pomembno vplivajo na kakovost demokracije in družbeno povezanost v Evropi.

Razstava zgodb, ki spreminjajo skupnosti

Že ob prihodu je udeležence pričakala digitalna razstava fotografij, plakatov, publikacij in drugih vizualnih gradiva, ki so jih na dogodek prinesli predstavniki organizacij iz Slovenije, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Razstava je ponudila vpogled v raznolikost projektov, podprtih v okviru programa PROTEUS, ter njihove učinke v lokalnih skupnostih po vsej regiji.

Razstava je obiskovalcem ponudila vpogled v raznolikost projektov in ljudi, ki stojijo za njimi, obenem pa ustvarila sproščeno okolje za mreženje in izmenjavo izkušenj.

Namesto klasične predstavitve rezultatov so organizacije svoje zgodbe pripovedovale skozi konkretne primere sprememb v lokalnih skupnostih. Razstava je tako simbolično pokazala, kako lahko evropske vrednote zaživijo v vsakdanjih okoljih po vsej Srednji in Vzhodni Evropi.

Uvodni nagovori: demokracija potrebuje močno civilno družbo

Udeležence sta pozdravila Max Zimani, direktor platforme SLOGA, in Veronika Zimová, višja programska koordinatorka pri German Marshall Fundu, vodilni organizaciji projekta PROTEUS.

V svojih nagovorih sta poudarila pomen medsebojnega učenja, čezmejnega sodelovanja in vloge organizacij civilne družbe pri zaščiti demokratičnih vrednot. Ob zaključevanju projekta sta izpostavila, da trajnost rezultatov ni odvisna le od zaključka posameznih aktivnosti, temveč predvsem od povezav, znanja in partnerstev, ki so nastala med organizacijami.

Od zgodb o uspehu do skupnega učenja

V nadaljevanju so predstavniki organizacij sodelovali v krogu skupnostne refleksije, kjer je vsaka organizacija predstavila eno pomembno zmago in en izziv, s katerim se je srečala med izvajanjem projekta.

Predstavitve so pokazale, da se organizacije, ne glede na nacionalni kontekst, pogosto soočajo s podobnimi vprašanji: kako vključiti nove skupine prebivalcev v demokratične procese, kako graditi zaupanje v skupnosti in kako zagotavljati dolgoročno odpornost organizacij civilne družbe.

PROTEUS Learning Marketplace: prostor za evropske rešitve

Osrednji del dneva je predstavljal interaktivni »PROTEUS Learning Marketplace«, kjer so se udeleženci izmenično pridruževali tematskim omizjem in skupaj iskali odgovore na štiri ključna vprašanja:

• Katera je najpomembnejša organizacijska sprememba vašega projekta, ki bi jo bilo smiselno prenesti po vsej Evropi?
• Katero priporočilo bi morale evropske institucije sprejeti za učinkovitejšo podporo odpornosti civilne družbe?
• Katera konkretna aktivnost projekta je najbolj okrepila demokratično participacijo v vaši skupnosti?
• Katera metoda, orodje ali praksa iz vašega projekta je resnično prenosljiva v druge države in zakaj?

Razprave so razkrile bogastvo praktičnih izkušenj in inovativnih pristopov. Organizacije so izpostavljale pomen soustvarjanja z lokalnimi skupnostmi, vključevanja mladih, uporabe participativnih metod ter razvoja trajnih partnerstev med civilno družbo, lokalnimi oblastmi in izobraževalnimi institucijami.

Posebej dragoceno je bilo spoznanje, da številne uspešne rešitve niso vezane na nacionalni kontekst, temveč jih je mogoče prilagoditi in uporabiti tudi drugod po Evropi.

Od idej do Sporočil iz Ljubljane

Ugotovitve prvega dne konference niso ostale zgolj del razprav. Skupaj z ugotovitvami drugega dne srečanja – konference z naslovom Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje so predstavljale osnovo za pripravo dokumenta Ljubljana Messages, ki povzema ključna priporočila, izkušnje in sporočila organizacij civilne družbe evropskim odločevalcem.

Dokument predstavlja skupen glas organizacij, ki delujejo na terenu in vsakodnevno prispevajo h gradnji vključujočih, odpornih in demokratičnih skupnosti.

Večer priznanj in praznovanja dosežkov

Prvi dan se je zaključil z večerjo v legendarni ljubljanski gostilni Šestica, kjer so udeleženci v bolj sproščenem vzdušju nadaljevali pogovore in krepili mednarodne povezave.

Poseben trenutek večera je bila razglasitev zmagovalke za najboljši projekt. To je prejela organizacija Reka.si. O nagrajencu so odločali sami prejemniki podpore, ki so s svojim glasovanjem prepoznali izjemen prispevek organizacije k uresničevanju ciljev projekta ter krepitvi aktivnega državljanstva in družbene odpornosti v lokalnem okolju.

Za tekoč potek celotnega dne je skrbel moderator Sašo Kronegger, ki je skozi premišljeno moderacijo povezoval raznolike vsebine, govorce in udeležence ter ustvarjal prostor za odprt dialog, sodelovanje in skupno refleksijo.

Skupnost, ki ostaja

Zaključna konferenca je še enkrat pokazala, da je največja vrednost projekta PROTEUS skupnost organizacij in posameznikov, ki verjamejo v moč sodelovanja, demokracije in aktivnega državljanstva. Čeprav se projekt formalno zaključuje, so povezave, znanja in navdih, ki so nastali med sodelujočimi organizacijami, trdni temelji za prihodnje pobude in nadaljnje krepitev civilne družbe po Evropi.

PROTEUS se zaključuje, njegovo sporočilo pa ostaja jasno: močna, povezana in odporna civilna družba je eden ključnih stebrov evropske demokracije.

Prispevek PROTEUS: ko evropska solidarnost krepi demokracijo od lokalne do evropske ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.