Konferenca bo potekala v torek, 8. septembra 2026, od 9.00 do 13.00 v konferenčni dvorani CITY hotela (Dalmatinova ulica 15, Ljubljana).

PROGRAM KONFERENCE (<< klikni za več info)

Strokovnjaki, predstavniki slovenske in evropskih politik ter nevladnih organizacij iz osmih evropskih držav bomo razpravljali na temo: »Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?«

Poleg osrednjega panela bosta potekali tudi dve interaktivni delavnici:

• Depolarizacija ali kako preoblikovati pogovore o temah, ki razdvajajo, ki jo izvajajo predstavniki slovaške NVO Partners for Democratic Change Slovakia (PDCS).
• Od lokalnih izzivov do političnega dialoga in demokratičnih sprememb, ki jo izvajajo predstavniki hrvaške NVO CERANEO.

Konferenca je namenjena vsem, ki želijo prispevati k varstvu temeljnih človekovih pravic in krepitvi evropske civilne družbe (predstavnikom NVO, civilne družbe in širši javnosti).

Potekala bo v angleškem jeziku.

Udeležba je brezplačna, poskrbljeno pa bo tudi za pogostitev med dogodkom in kosilo ob zaključku. Dogodek sofinancira EU.

Prijave potekajo prek spletnega obrazca na povezavi vse do petka, 4. septembra 2026, do 12. ure. Število mest je omejeno.

Vabljeni, da se nam pridružite na razpravi, da skupaj ustvarimo odprt prostor za razmislek o prihodnosti demokracije in civilne družbe.

Prispevek Vabilo na mednarodno zaključno konferenco projekta PROTEUS: »Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Festival Afriška VasFest, ki je potekal od 18. do 21. junija 2026, je v štirih dneh zbral stotine obiskovalcev v praznovanju strpnosti, umetnosti in povezovanja ljudi iz vseh kotičkov sveta. Od živahnega petja in plesa, različnih stojnic ter kulinaričnih dobrot – program je navdušil vse generacije in dokazal, da je Afrika v Sloveniji prisotna tako v srcih ljudi kot v konkretnih mednarodnih partnerstvih.

Sredi tega bogatega kulturnega prepleta smo kot SLOGA imeli posebno priložnost predstaviti tudi pomembnejše vidike sodelovanja med Slovenijo in afriškimi državami. Kot eno od treh geografskih prioritet Slovenije namreč podsaharska Afrika uživa poseben poudarek v okviru našega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (MRSHP). Na naši stojnici smo obiskovalcem predstavili konkretne projekte, ki jih Slovenija izvajamo v tej regiji, ter pokazali, kako razvojna pomoč ni le abstrakten koncept, temveč realna naložba v stabilnost, zdravje in izobraževanje skupnih partneric.

Obikovalci so si lahko več prebrali tudi o našem najnovejšem projektu Glasovi za spremembe.

Projekt, ki traja od aprila do decembra 2026, si prizadeva dvigniti raven razumevanja MRSHP in spodbuditi dialog med mladimi, politiki in javnostjo. Obiskovalci so lahko izvedeli več o načrtovanih aktivnostih, kot so strukturirane razprave, razstave Najboljše novice iz sveta, hackathon Postani glas sprememb! ter podcasti Glasovi s terena. Številni so se na tej točki odločili, da bodo s prijavo na naš e-novičnik projekt in njegove aktivnosti ter izobraževalno vsebino spremljali dalje.

Festival je dokazal, da je povezava med kulturama močna in da je čas za še globlje razumevanje globalnih izzivov.

Projekt izvaja platforma SLOGA v sodelovanju z Rubikon GRAL d.o.o. in sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Prispevek Afrika v srcu Ljubljane: Na festivalu so se srečale kultura, glasba in slovenska razvojna pomoč je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V ospredju so bile teme odgovornega uvajanja umetne inteligence v prakso, krepitve zaupanja, etičnih vidikov ter razvoja inovacij v gospodarstvu in javnem sektorju. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks ter usmeritve Slovenije na področju umetne inteligence do leta 2030.

Konferenca je poudarila pomen razvoja umetne inteligence, ki temelji na odgovornosti, transparentnosti in koristih za družbo.

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Prispevek Udeležba na 5. nacionalni konferenci o umetni inteligenci je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uvodne nagovore so prispevali državna sekretarka Neva Grašič, svetovalec predsednice Republike Slovenije za mednarodne odnose prof. Zlatko Šabič in izvršni direktor Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) David Tavželj. Govorci so poudarili pomen nadaljnjega poglabljanja odnosov med Slovenijo in afriškimi državami ter izpostavili vlogo partnerstev pri spodbujanju trajnostnega razvoja, gospodarskega sodelovanja in učinkovitega upravljanja naravnih virov.

Osrednja tema letošnjega Dneva Afrike je bila voda oziroma trajnostno upravljanje vodnih virov. Konferenca je hkrati ponudila prostor za neposreden dialog med diplomacijo in gospodarstvom ter predstavitev novih priložnosti za sodelovanje. Slovenija se je predstavila kot država znanja, inovacij in trajnostnih rešitev, medtem ko so afriške države predstavile svoje razvojne potenciale in investicijske priložnosti. Med drugim so svoje gospodarske perspektive predstavili tudi predstavniki Zimbabveja, Sudana in Zambije.

Posebno pozornost je konferenca namenila tudi vlogi afriške diaspore v Sloveniji. Predsednik Afriškega centra Fred Uduma je poudaril njen prispevek k medkulturnemu dialogu ter povezovanju ljudi, institucij in gospodarstva med Slovenijo in afriškimi državami.

Drugi dan konference je potekal v okviru Blejskega vodnega foruma, kjer so strokovnjaki, odločevalci in predstavniki mednarodnih organizacij razpravljali o vodnih virih, podnebni odpornosti in tehnoloških inovacijah. Razprave so izpostavile pomen mednarodnega sodelovanja pri iskanju trajnostnih rešitev za enega ključnih izzivov sodobnega časa – zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne vode za vse.

Dan Afrike ostaja pomemben prostor srečevanja, dialoga in povezovanja med Slovenijo in afriškimi državami ter prispeva h krepitvi partnerstev, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in skupni odgovornosti za trajnostno prihodnost.

Prispevek Dan Afrike 2026 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zboru Bee Geesus pod umetniškim vodstvom Mateja Virtiča so se na odru pridružili priznana pevka Alenka Godec, ženski gospel trio Eyes of Faith in beatboxer Sašo Vrabič. Polna dvorana je z navdušenjem spremljala glasbeni večer, v katerem so se prepletali gospel, soul, jazz, sodobne vokalne interpretacije in sporočila upanja.

Mir ni le beseda na plakatu

Organizatorji so v uvodu koncerta opozorili, da je za nami težko leto in da svet okoli nas ni miren. Po njihovih besedah podatki govorijo o 61 aktivnih oboroženih konfliktih z udeležbo države, od katerih jih je 11 doseglo raven vojne.

Toda številke ne povedo vsega. Za vsako številko so ljudje, družine, domovi, otroci, strah, izgube in upanje, ki se ga ljudje kljub vsemu oklepajo.

»Koncert je osrednji dogodek projekta Gospel za mir, s katerim želimo skozi glasbo, srečanja, razstavo in pogovor odpirati prostor za mir. Ne za mir kot lepo besedo na plakatu, ampak za mir kot odločitev, ki jo lahko živimo čisto konkretno: v odnosih, v besedah, v skupnosti in tudi takrat, ko bi najraje komu odgovorili malo manj gospelovsko,« so pojasnili.

Glasba lahko odpira prostor za spremembe

Matej Virtič, umetniški vodja zbora Bee Geesus, je ob dogodku poudaril, da gospel glasba že od svojih začetkov nosi močno sporočilo svobode, dostojanstva in upanja.

»Gospel je nastal iz izkušnje ljudi, ki jim je bilo veliko odvzeto, vendar jim ni bilo mogoče odvzeti glasu in upanja. Prav zato ta glasba še danes nagovarja tako močno. Koncert Gospel za mir je priložnost, da se ne ustavimo le pri lepoti glasbe, ampak razmislimo tudi o njenem sporočilu in o tem, kakšno vlogo imamo sami pri ustvarjanju miru.«

Tudi Alenka Godec je izrazila zadovoljstvo ob sodelovanju pri projektu, ki glasbo povezuje z aktualnimi družbenimi vprašanji.

»Zelo sem zadovoljna s sodelovanjem z zborom Bee Geesus. Na odru smo ustvarili posebno energijo, ki jo je začutilo tudi občinstvo, zato se že veselim našega ponovnega sodelovanja. Glasba ima posebno moč, saj lahko doseže ljudi tudi tam, kjer besede včasih ne zadostujejo. Vesela sem, da sem bila del koncerta, ki ni ponudil le odličnega glasbenega večera, ampak je obiskovalce spodbudil tudi k razmisleku in dejanjem. V času, ko je mir vse prej kot samoumeven, so projekti, kot je Gospel za mir, izjemno pomembni.«

Mateja Zwitter, članica ženskega tria Eyes of Faith, je poudarila pomen sodelovanja in skupnega sporočila nastopajočih: »Sodelovanje na koncertu Gospel za mir je bilo za nas posebno doživetje. Gospel glasba nosi sporočilo upanja, povezanosti in notranje moči, zato se nam zdi pomembno, da jo predstavljamo tudi v kontekstu miru in družbene odgovornosti. Vesele smo, da smo lahko oder delile z zborom Bee Geesus, Alenko Godec in drugimi nastopajočimi ter skupaj ustvarile večer, ki je ljudi povezal z glasbo in jih spodbudil k razmisleku.«

Več kot koncert

Dogodek namreč ni bil zasnovan zgolj kot glasbeni nastop. Obiskovalke in obiskovalci so se lahko že pred koncertom seznanili z različnimi aktivnostmi, ki potekajo v okviru projekta Gospel za mir.

Projektne vsebine so pokazale, da gospel ni le glasbena zvrst, ampak tudi glas družbenih sprememb. Njegova zgodovina je tesno povezana z izkušnjami zatiranja, upora, vere in upanja, zato ostaja njegovo sporočilo aktualno tudi danes.

Povabljeni so bili k branju gradiv, ki gospel glasbo raziskujejo skozi prizmo neenakosti, ciljev trajnostnega razvoja, vloge žensk in prizadevanj za mir, ogledu razstave o zgodovinskih koreninah gospel glasbe in njeni vlogi pri boju za svobodo, človekovo dostojanstvo in enakopravnost nekoč in danes.

Od poslušanja k dejanjem

Obiskovalke in obiskovalci niso ostali zgolj pasivni poslušalci. S podpisom zaveze za mir so izrazili pripravljenost, da bodo mir udejanjali v vsakodnevnem življenju, v odnosih, besedah, odločitvah in skupnostih, katerih del so.

Zaveza je udeležence spodbudila k spoštljivemu dialogu, zavračanju sovražnega govora in nasilja, aktivnemu poslušanju ter iskanju poti, ki ljudi povezujejo namesto razdvajajo. Prav vsak podpis je pomenil majhen, vendar konkreten korak k mirnejši in bolj vključujoči družbi.

Glasba, ki povezuje in spreminja

Koncert je dokazal, da lahko umetnost ustvarja varen prostor za srečevanje, dialog in skupno razmišljanje. Polna dvorana, odziv občinstva in številni podpisi zaveze za mir so pokazali, da si ljudje želijo dogodkov, ki poleg kakovostne umetniške izkušnje ponujajo tudi vsebino ter spodbudo za aktivno državljanstvo.

O projektu Gospel za mir

Gospel za mir je glasbeno-kulturni projekt, ki skozi gospel glasbo odpira prostor za srečanje, dialog in razmislek o miru. Izhaja iz bogate zgodovine gospela kot glasbe upanja, dostojanstva in skupnosti ter jo povezuje s sodobnimi vprašanji sožitja, nenasilja, človekovih pravic in odgovornosti vsakega posameznika za mirnejšo družbo. Projekt z dogodki, delavnicami, koncerti in spremljevalnimi vsebinami spodbuja razumevanje glasbe kot sredstva povezovanja med ljudmi različnih generacij, izkušenj in okolij. Obenem vabi udeležence, da mir ne razumejo le kot veliko družbeno vrednoto, ampak kot vsakodnevno izbiro v odnosih, besedah in dejanjih.

Gospel za mir je projekt, ki ga izvaja KUD Bee Geesus v sklopu projekta Connect For Global Change. Tega sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Prispevek Polna dvorana na koncertu Gospel za mir je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupen tek je bil organiziran z namenom spodbujanja solidarnosti, sodelovanja in medsebojne pomoči.

Prispevek SLOGA na Teku trojk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

4. marca 2026  smo se v Mariboru zbrali na zanimivem političnem krogu, kjer smo v odprtem in angažiranem vzdušju razpravljali o aktualnih političnih vprašanjih v Sloveniji ter o širših mednarodnih dogajanjih.

Na okrogli mizi so sodelovali:

• dr. Rastko Močnik
• dr. Maja Breznik (Mirovni Inštitut)
•  dr. Friderik Klampfer in
• Aigul Hakimov 

Razprava se je dotaknila tudi trenutnih geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, predvsem konflikta, v katerega so vključene ZDA in Izrael v odnosu do Irana, ter možnih posledic teh dogodkov za Evropo. Posebej smo se osredotočili na vprašanje, kako bi takšna dogajanja lahko vplivala na evropske države, vključno s Slovenijo, tako z vidika varnosti, političnih zavezništev kot tudi širše stabilnosti v regiji.

Pogovor je zajel tudi vlogo zveze NATO, njen pomen za evropsko varnost ter nekatere izzive in dileme, s katerimi se zavezništvo sooča v današnjem hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju.

Takšna srečanja predstavljajo dragocen prostor za odprto izmenjavo različnih pogledov, poglobljeno razpravo in boljše razumevanje političnih procesov, ki oblikujejo naš svet.

Prispevek Mir kot izbira: Slovenija v kontekstu globalne pravičnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek je namenjen predstavitvi projektov, financiranih s strani programa CFGC (Connect For Global Change) .

Dogodek bo potekal v dveh sklopih: prvi sklop bo namenjen predstavitvi projektov in dobrih praks, v drugem sklopu pa bo priložnost za vprašanja in razjasnitev vseh vidikov poročanja projektov. 

SLOGA bo ob tej priložnosti pripravila tudi promocijski video, v katerem bo vsaka organizacija na kratko predstavila svoje delo.

Prispevek Predstavitev projektov v okviru programa CFGC – I. sklop je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Delavnica je bila zasnovana kot kombinacija pogovora, vizualnih aktivnosti in praktičnega ustvarjanja, zato je omogočila, da smo se povezali s svojimi vrednotami in notranjo motivacijo. V uvodnem pogovoru smo se pogovarjali o tem, kaj prostovoljstvo pomeni vsakemu posamezniku in posameznici ter prisluhnili kratki zgodbi o majhnem dejanju, ki ima velik vpliv. Nato so se udeleženci in udeleženke poglobili v raziskovanje in odkrivanje svoje notranje motivacije skozi vizualno karto, kjer so razmišljali o tem, kaj jih osrečuje, kdaj se počutijo koristne in kaj želijo deliti z drugimi. Sledila je praktična aktivnost izdelave osebnega načrta prostovoljstva, v katerem smo vsak zase določili svoj glavni motiv, ovire in strahove, prve korake ter dolgoročne cilje prostovoljstva.

Posebna vrednost delavnice je bila v tem, da so se udeleženci in udeleženke resnično ustavili in posvetili sebi. V hitrem tempu vsakdanjega življenja pogosto nimamo časa razmišljati o tem, kaj nam je zares pomembno, zato so bila vprašanja o lastnih interesih, sposobnostih in željah priložnost za globlji razmislek in samorefleksijo. Odzivi so bili navdušujoči, saj smo ugotovili, kako malo časa si dejansko vzamemo zase in kako malo poznamo sami sebe, čeprav želimo pomagati drugim.

Metode delavnice, kot so izdelava načrta prostovoljstva, risanje simbola in izbira barv, ki nas predstavljajo v prostovoljstvu, risanje, uporaba simbolov in nalepk, so omogočile, da je lahko vsaka oseba sodelovala po svojih zmožnostih, hkrati pa so omogočile ustvarjanje vidnih, konkretnih rezultatov, ki so jih udeleženci in udeleženke odnesli domov. Skupinska predstavitev kompasa in zavez je potekala v sproščenem, spodbudnem vzdušju, kjer smo simbolično “vezali kompas skupaj”, kar je okrepilo občutek skupnosti in povezovanja.

Delavnica ni bila namenjena le osebni refleksiji, ampak tudi spodbujanju razmisleka o tem, kako lahko lokalna prostovoljska dejanja vplivajo na globalno raven. Vsako majhno dejanje prijaznosti, podpore ali sodelovanja v naši lokalni skupnosti prispeva k večji soodgovornosti in trajnostni spremembi, ki se širi tudi širše.

Hvala vsem, ki ste se udeležili, delili svoje misli in ustvarjali skupaj z nami. Še posebej hvala za pomoč pri izvedbi našim mladim iz mladinskega oddelka, ustanovljenega v okviru projekta. Skupaj smo dokazali, da prostovoljstvo lahko postane del našega vsakdana, če ga začutimo, usmerimo in soustvarjamo.

Z lokalnimi dejanji razmišljamo globalno, saj vsak majhen korak šteje.

Besedilo in fotografije:  Jasna Sarhatlić, Inštitut PIPZ

Globalna soodgovornost skozi specifikus je projekt, ki ga v partnerstvu izvajata Društvo Sožitje Jesenice in Inštitut PIPZ v sklopu programa Connect for Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek Moj prostovoljski načrt je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V prvem delu smo skupaj obravnavali definicijo aktivnega lokalnega in globalnega državljanstva ter se pogovarjali o povezavi med lokalnimi dejanji in globalnimi posledicami ter izzivi. Udeleženci in udeleženke so spoznali, da globalno državljanstvo ne pomeni samo spremljati dogajanje po svetu, temveč tudi ukrepati in sprejemati odgovornost v vsakdanjem življenju.

Kot interaktivno metodo smo izvedli glasovanje s karticami, pri čemer je vsaka oseba z rdečo ali zeleno kartico označevala, ali se strinja z določenimi trditvami o aktivnem globalnem državljanstvu. Ta metoda je spodbujala refleksijo in pogovor o tem, katera dejanja imajo resničen vpliv na ljudi in okolje tu in drugod po svetu.

V nadaljevanju smo delili lastne poglede in primere, kako lahko v svojem vsakdanjem življenju prispevamo h globalnim ciljem — od varčevanja z energijo in ločevanja odpadkov, do vključevanja vrstnikov in vrstnic ter razumevanja izkušenj migrantov. Skupine so se pogovarjale o ključnih temah, kot so človekove pravice, enakost, podnebne spremembe, migracije in solidarnost, ter predstavile svoje konkretne primere iz vsakdana, ki prikazujejo, kako odgovorno delovati tako lokalno kot globalno.

Delavnica je potekala v pozitivnem in spodbudnem vzdušju, udeleženci in udeleženke pa so s praktičnimi primeri pokazali, da majhna dejanja lahko ustvarijo velik vpliv. Nekateri so svoje dojemanje aktivnega globalnega državljanstva prelili v risbe ter tako na trajen in ustvarjalen način pustili likovni pečat za seboj.

Hvala vsem, ki ste se udeležili delavnice, delili svoje poglede in aktivno sodelovali pri ustvarjanju vsebine. Skupaj smo ugotovili, da aktivno globalno državljanstvo ni abstrakten pojem in teorija, temveč praksa, ki se začne v lokalnem okolju.

Z lokalnimi dejanji vplivamo globalno!

Besedilo in fotografije:  Jasna Sarhatlić, Inštitut PIPZ

Globalna soodgovornost skozi specifikus je projekt, ki ga v partnerstvu izvajata Društvo Sožitje Jesenice in Inštitut PIPZ v sklopu programa Connect for Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek Aktivno globalno državljanstvo I. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skozi preproste primere smo spoznali, da poleg pravic državljani oziroma državljank nosijo tudi dolžnosti, kot je spoštovanje pravil v skupnosti. Raziskali smo načine odločanja v demokraciji – od glasovanja, dviga rok do večinskega odločanja – ter kako lahko vsak glas šteje pri sprejemanju pomembnih odločitev.

Poseben del delavnice je bil namenjen parlamentu. Udeleženci in udeleženke so izvedeli, da parlament sprejema zakone, ki vplivajo na šole, zdravstvo, ceste in pomoč ljudem. S simulacijo volitev in predstavitvijo petih izmišljenih političnih strank, katerih program so pripravili mladi našega mladinskega oddelka, so udeleženci in udeleženke sami izkusili, kako pomembno je izbrati stranko, ki najbolj ustreza njihovim vrednotam.

Program je obogatil interaktivno izkušnjo s prikazom ustvarjalnih izdelkov našega mladinskega oddelka – stripi o parlamentu, 3D model parlamenta in drugi vizualni pripomočki, ki so pomagali pri razumevanju delovanja predstavniških institucij.

Delavnica je prav tako poudarila širši pomen aktivnega državljanstva – od sodelovanja v lokalnih pobudah, kot so pisma županom ali sodelovanje na zborih občanov/k, do prostovoljnega dela in čistilnih akcij znotraj in zunaj državnih meja.

Dogodek je bil ocenjen kot zanimiv, poučen in motivirajoč za nadaljnje sodelovanje v demokratičnih procesih. Delavnica je prispevala k boljšemu razumevanju, kako posamezniki in posameznice lahko aktivno soustvarjajo družbo na lokalni in globalni ravni.

Iskrena hvala vsakemu izmed vas – skupaj smo pokazali, da aktivno državljanstvo ni le beseda, ampak dejanje. S svojimi lokalnimi dejanji, kot so sodelovanje v skupnosti, prostovoljstvo in udeležba na volitvah, ne prispevamo le k izboljšanju svojega okolja, temveč vplivamo tudi na širše družbene in globalne procese. Vsak  glas, vsaka akcija in vsak podpis podpira vrednote, ki se odražajo tudi v mednarodnem prostoru, od odločitev o človekovih pravicah do trajnostnega razvoja. Na ta način lokalno in globalno državljanstvo nista ločena – sta povezana in se medsebojno krepita.

Besedilo in fotografije: Jasna Sarhatlić, Inštitut PIPZ

Globalna soodgovornost skozi specifikus je projekt, ki ga v partnerstvu izvajata Društvo Sožitje Jesenice in Inštitut PIPZ v sklopu programa Connect for Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek Aktivno globalno državljanstvo II. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek Čisto lokalno, močno globalno, ki ga je organiziral Inštitut PIPZ v sodelovanju z Društvom Sožitje Jesenice pod okriljem projekta Globalna soodgovornost skozi specifikus, se je začel z jasnim načrtom: zberemo se za gledališčem, očistimo pot vse od črnega železnega mosta do otroškega igrišča pred nakupovalnim centrom in dan zaključimo s prijetnim občutkom opravljene naloge. Načrt je bil dober. Realnost pa…še bolj zgovorna. Do igrišča sploh nismo prišli! Že pod črnim mostom nas je pričakala tolikšna količina odpadkov, da smo tam ostali precej dlje, kot smo predvideli. Pločevinke energijskih pijač, plastenke, embalaža vseh vrst, in – presenetljivo pogosto – polomljeni dežniki. Toliko jih je bilo, da bi lahko odprli prav posebno razstavo ali pa so se morda hoteli sami predstaviti kot simbol naše “borbe”.

Ekipa, ki je zavihala rokave in se lotila dela, si je nadela ime – Štiri peresna deteljica! No, četrta deteljica je še neomajno fotodokumentirala celotno akcijo. Vreče so se polnile hitreje, kot smo pričakovali. In ko je prišel čas, da jih odnesemo do ekološkega otoka, smo komaj verjeli, koliko smo jih zbrali. Roke so bile utrujene, čevlji blatni, a občutek? Neprecenljiv.

Akcija je pokazala dvoje. Prvič, da je odpadkov v našem okolju še vedno preveč in da je ozaveščanja o vplivu neustrezno odvrženih odpadkov na okolje premalo. Kar odvržemo, ne izgine kar tako – pronica v zemljo, se znajde v podtalnici in se na koncu vrne k nam, v vodo, ki jo pijemo, ali hrano, ki jo zaužijemo. Vsak odpadek nosi posledice, ki jih občutimo vsi, pogosto prej, kot si mislimo. Ta spoznanja nas opominjajo, da skrb za okolje ni nekaj oddaljenega ali abstraktnega. Začenja se pri vsakem izmed nas, v vsakodnevnih odločitvah in majhnih dejanjih. Vsaka pobrana plastenka, vsak kos papirja, ki ga odvržemo na pravi način, je korak proti čistejšemu, zdravemu svetu.

Akcije, kot je bila naša čistilna akcija pod črnim mostom, niso le fizično delo – so tudi opomin, da imamo moč in odgovornost vplivati na svet okoli sebe. In čeprav ne moremo takoj odpraviti vseh posledic preteklih napak, lahko vsak izmed nas prispeva k spremembi, ki šteje.

In drugič – še pomembneje – akcija je pokazala, da je med nami dovolj ljudi, ki jim ni vseeno. Morda res nismo prišli do igrišča. A smo naredili nekaj še pomembnejšega: ustavili smo se, zavihali rokave in dokazali, da se spremembe začnejo tam, kjer stojimo. Lokalno. Skupaj. Odločno.

Hvala vsem, ki ste zavihali rokave in prispevali svoj delež. Naslednjič pridemo še dlje, a tudi tokrat smo dokazali – moč skupnosti je resnično neprecenljiva.

Besedilo in fotografije: Jasna Sarhatlić, Inštitut PIPZ

Globalna soodgovornost skozi specifikus je projekt, ki ga v partnerstvu izvajata Društvo Sožitje Jesenice in Inštitut PIPZ v sklopu programa Connect for Global Change (program CFGC). Program CFGC sofinancirata Evropska unija (EU) in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo izključno avtorjem ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč EU, MZEZ ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. EU, MZEZ in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Prispevek Štiri peresna deteljica – štiri energije, en cilj! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.