Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Ljubljana, Bruselj, 16. oktober 2025 – Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa. A analiza organizacije T&E, ki temelji na podatkih o emisijah 127.000 priključnih hibridov, razkriva, da ta vozila v resnici izpustijo bistveno več, kot proizvajalci navajajo, pri tem pa vozniki zaradi skrite porabe goriva v povprečju plačajo 500 evrov več na leto.

Emsije priključnih hibridov so skoraj petkrat višje od uradnih

Priključni hibridi naj bi zmanjševali emisije in porabo goriva z izmeničnim preklapljanjem med baterijo ter bencinskim ali dizelskim motorjem. A v resničnih voznih razmerah so izpusti CO₂ priključnih hibridov skoraj petkrat višji, kot kažejo uradni testi. Podatki iz resničnega sveta se močno razlikujejo od standardiziranih WLTP testov, pri katerih vozila vozijo po scenarijih, ki jih regulatorji štejejo za »običajne«.

Po analizi T&E, ki temelji na podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), priključni hibridi v povprečju izpustijo 135 g CO₂ na kilometer, medtem ko je pri bencinskih in dizelskih avtomobilih povprečje 166 g CO₂/km. Podatki temeljijo na dejanski porabi goriva, zabeleženi pri 127.000 vozilih, registriranih leta 2023.

Motorji delujejo tudi v električnem načinu

Tudi ko vozila vozijo v električnem načinu, priključni hibridi v povprečju porabijo 3 litre bencina na 100 kilometrov, kažejo podatki EEA. Posledično v povprečju izpustijo 68 g CO₂/km, kar je 8,5-krat več od uradno navedenih vrednosti. Razlog je v tem, da imajo električni motorji priključnih hibridov premalo moči za višje hitrosti ali strme vzpone, zato pogosto vklopijo motor z notranjim zgorevanjem. V povprečju motor zagotavlja moč za skoraj tretjino razdalje, prevožene v »električnem« načinu.

500 evrov več na leto

Poročilo ugotavlja, da zaradi skrite porabe goriva tako v električnem kot konvencionalnem načinu vozniki priključnih hibridov v povprečju plačajo 500 evrov več na leto za gorivo in polnjenje. Poleg tega so priključni hibridi dražji za nakup kot čistejše alternative. Povprečna prodajna cena priključnega hibrida v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu leta 2025 znaša 55.700 evrov, kažejo podatki Bloomberg Intelligence — to je 15.200 evrov več od povprečne cene baterijskega električnega vozila.

Čeprav je v Sloveniji delež priključnih hibridov v  celotni floti osebnih vozil razmeroma majhen pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da se delež prvič registriranih hibridnih vozil povečuje. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je bilo septembra 2025 registriranih 181 priključnih hibridov, kar je za 61,6 odstotka več kot septembra 2024.

Katjuša Šavc, sodelavka okoljske organizacije Focus:

“Priključne hibride se je uvajalo kot prehodno tehnologijo za zmanjšanje emisij CO₂, a po desetletju njihove prodaje niso izpolnili obljub. Podatki jasno kažejo, da v praksi povzročajo skoraj toliko emisij kot običajna vozila. Električni način vožnje se uporablja veliko manj, kot predvidevajo testi, zato so dejanske emisije precej višje. Če želimo doseči podnebne cilje in pravi prehod na brezogljično mobilnost, je nujno, da politike temeljijo na dejanskih podatkih, ne na obljubah industrije.”

Avtomobilska industrija pritiska na zakonodajo EU

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi lahko priključne hibride prodajala tudi po letu 2035, ko začne veljati evropska prepoved prodaje vozil z izpusti. Proizvajalci zahtevajo tudi odpravo faktorjev uporabe, ki jih je EU uvedla za popravek razkoraka med uradnimi in dejanskimi emisijami priključnih hibridov. Ti faktorji, ki se bodo postopno uveljavljali v letih 2025 in 2027, naj bi postopoma zmanjšali razkorak in tako proizvajalce spodbudili k večji prodaji električnih baterijskih vozil.

Lucien Mathieu, direktor za področje avtomobilov pri T&E:

»Rahljanje pravil za priključne hibride je, kot bi izvrtali luknjo v ladjo evropske zakonodaje o emisijah CO₂. Namesto da bi trg usmerjali k cenovno dostopnim brezemisijskim vozilom, ga bodo proizvajalci preplavili z dragimi in onesnažujočimi hibridi. S tem tvegamo spodkopati stabilnost vlaganj v električno mobilnost, ki jo trg nujno potrebuje.«

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ministrica je poudarila, da je Slovenija v letu 2024 za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila 153 milijonov evrov, kar predstavlja 0,23 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Kljub temu cilj, da bi do leta 2030 dosegli 0,33 odstotka BND, ostaja izziv. »Slovenijo odlikujejo hitrost, učinkovitost in fleksibilnost, še posebej v času humanitarnih kriz in geopolitičnih napetosti,« je dejala Fajon ter dodala, da je Slovenija svojo pomoč v zadnjih letih potrojila – predvsem Palestini in Ukrajini, a tudi Siriji, Afganistanu, Libanonu, Madagaskarju ter Bosni in Hercegovini.

Prek Slovenske karitas, strateškega partnerja ministrstva, je Slovenija v preteklem letu pomagala skoraj 38.000 ranljivim osebam. Ministrica je izpostavila, da se Slovenija kljub omejenim sredstvom uveljavlja kot odgovorna in zaupanja vredna partnerica: »Ko pomagamo, prispevamo k skupni varnosti in blagostanju. Slovenija je zaradi svojega razvojnega delovanja in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država.«

V okviru poročila je Fajonova predstavila tudi usmeritve prihodnjega delovanja: krepitev partnerstev s programskima državama Črno goro in Severno Makedonijo, povečanje sodelovanja v Podsaharski Afriki (npr. v Keniji in na Madagaskarju) ter okrepitev odnosov z Moldavijo. Poleg tega je ministrstvo začelo spodbujati aktivnejšo vlogo slovenskega gospodarstva v razvojnih partnerstvih, saj ta lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju in hkrati ustvarjajo priložnosti za domače podjetja.

V razpravi je ministrica poslance pozvala k povečanju sredstev za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč: »Gre za enega ključnih instrumentov solidarnosti, trajnostnega razvoja in zunanje politike. Slovenija mora ohraniti vlogo zanesljive, inovativne in odgovorne partnerice v mednarodni skupnosti.«

Pozivu so se pridružili tudi predstavniki civilne družbe. Max Zimani, koordinator platforme SLOGA, je poudaril, da razvojno sodelovanje ni strošek, temveč naložba v prihodnost: »Vsak evro, vložen v preprečevanje kriz in krepitev odpornosti, zmanjša potrebo po humanitarnih odzivih. Slovenija ima znanje in mreže, s katerimi lahko bistveno prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.«

Direktorica Centra za evropsko prihodnost, Nina Čepon, je opozorila, da mora Slovenija ohraniti politični konsenz o pomembnosti globalnega razvoja, tudi v času, ko številne zahodne demokracije zmanjšujejo svoje prispevke. Kot ključen izziv je izpostavila potrebo po večji ozaveščenosti in profesionalizaciji razvojnega sektorja.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, pa je dodal, da je Slovenija zaradi svojega delovanja na področju humanitarne pomoči prepoznana tudi v svetu. »Pomagamo ljudem, zlasti mladim, da vidijo perspektivo in ostanejo v svojih skupnostih. Naše delo lahko še okrepimo, če v to vključimo tudi podjetja in zasebni sektor,« je dejal.

Razprava v odboru je tako znova potrdila, da Slovenija kljub svoji majhnosti igra pomembno vlogo na področju globalne solidarnosti, humanitarne pomoči in trajnostnega razvoja, ter da se njen glas v mednarodni skupnosti sliši kot glas države, ki razume in živi vrednote sočutja, pravičnosti in partnerstva.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Fajon: Slovenija je zaradi svojega razvojnega in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na to so opozorili strokovnjaki na okrogli mizi »Odstiramo nevidne sestavine v hrani«, ki so jo 24. septembra organizirali Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Dogodek je uvedla dokumentarna pripoved romunske novinarke Elene Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța, ki sta skozi projekt Zdoma (Plecat) prikazala realnost migrantskih delavcev v evropskem kmetijstvu – ljudi, ki pridelujejo hrano za evropske potrošnike, a sami pogosto živijo v revščini in negotovosti.

Skrite zgodbe hrane

“Potrošnik je pri večini izdelkov slabo obveščen – od tega, da je poreklo lahko zapisano le kot kraj prepakiranja, do tega, da o trajnosti izdelka vemo zelo malo,” je poudaril Boštjan Okorn iz ZPS. Poudaril je, da oznake, kot je “narejeno v Sloveniji”, pogosto prikrivajo dejstvo, da je bila hrana pridelana ali obdelana v tujini. Primer takšne zavajajoče prakse je tudi označevanje uvoženih oreščkov ali mesnih izdelkov kot “slovenskih”.

Na okrogli mizi so sodelujoči opozorili, da so tovrstne prakse prisotne tudi v Sloveniji. “Trgovce so že doletele kazni zaradi zavajajočih oznak. Oznake, kot sta Narejeno s srcem ali Kakovost iz Slovenije, so bile umaknjene zaradi napačnega navajanja porekla,” je spomnila Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Izkoriščanje delavcev – tudi doma

Tudi Slovenija ni izjema pri izkoriščanju delavcev. Primeri z kmetije Bobnar in podjetja Marinblu so razkrili nečloveške delovne razmere v prehrambni industriji. “Takšna podjetja bi bilo treba zapreti – v tujini to storijo, pri nas pa še čakamo,” je bil jasen Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. Ob tem je opozoril na odgovornost potrošnikov, ki z vsakodnevnimi nakupi sooblikujejo trg: “Nobeno delo ni vredno tega, da si uničiš zdravje. Potrošniki imamo moč – in dolžnost – zahtevati pravičnost.”

Certifikati in oznake – komu verjeti?

Po besedah Žive Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije je eden največjih izzivov v poplavi oznak in certifikatov prav pomanjkanje jasnosti: “Noben certifikat ni vreden sto odstotkov zaupanja. Uradni, nacionalni certifikati so načeloma bolj verodostojni kot tisti, ki si jih podeljujejo podjetja sama.” Dodala je, da tudi uradni sistemi pogosto ne zadoščajo pri zaščiti najšibkejših delavcev v globalnih verigah.

‘Narejeno v Sloveniji’ – pa je res? Oznaka je lahko zavajajoča.

Digitalni potni list za izdelke – korak k večji preglednosti

Med obetavnimi rešitvami so strokovnjaki izpostavili digitalni potni list za izdelke, ki bo potrošnikom omogočil dostop do podatkov o trajnostnosti, poreklu in popravljivosti izdelkov. Projekt Watson pa razvija tehnologijo za hitro DNK analizo živil, s katero bi bilo mogoče odkriti ponaredke in povečati sledljivost hrane, zlasti pri izdelkih, kot so med, oljčno olje in meso.

Potrebne so sistemske spremembe

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da posamezne potrošniške odločitve niso dovolj. Brez sistemskih sprememb in politične volje se zlorabe in zavajanja ne bodo zmanjšali. “Dokler bomo kot družba zasledovali le dobiček, bo prostor za izkoriščanje vedno obstajal,” je poudarila Lopatič.

Ena ključnih potez bi bila po njenem mnenju sprejetje Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki bi podjetja zavezala k odgovornosti za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v njihovih dobavnih verigah.

Sporazum EU–Mercosur – grožnja kmetijstvu in okolju

V razpravi je Živa Kavka Gobbo opozorila tudi na nevarnosti sporazuma EU–Mercosur, ki bi omogočil povečanje uvoza cenejših, a pogosto manj kakovostnih živil iz Južne Amerike: “Sporazum bo prinesel večji pritisk na evropske kmete, okolje in zdravje ljudi. Izdelki, obdelani s pesticidi, ki so pri nas prepovedani, bodo postali del našega prehranskega sistema.”

Sporazum še ni ratificiran, kar pomeni, da ga je še mogoče zaustaviti. Več držav članic EU je že izrazilo nasprotovanje, Slovenija pa svoje stališče še ni uradno predstavila.

Organizatorji pozivajo državljane, naj se pridružijo kampanji za ustavitev škodljivega trgovinskega sporazuma in podprejo odgovorno, pravično in trajnostno prehransko politiko, ki spoštuje človekove pravice in okolje.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nevidne sestavine na krožniku – od izkoriščanja delavcev do zavajajočih oznak je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 3. oktober 2025 – Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je uspešno izvedla spletno izobraževanje za učitelje, vzgojitelje, mentorje in koordinatorje v sklopu natečaja Evropa v šoli. Udeleženci so na izobraževanju, ki ga je vodila Tanja Povšič, prejeli ključne napotke za organizacijo in koordinacijo natečaja ter nasvete glede priprave del in upoštevanja pravil.

Med glavnimi poudarki so bili pravilna priprava izdelkov (format, nosilec, dolžina besedila), vloga mentorjev, postopki prijave in roki – prijavnice je treba oddati do 3. novembra 2025, dokončana dela pa do 6. februarja 2026. Posebej je bilo izpostavljeno tudi, da bo letošnji likovni natečaj prvič vključeval spletno glasovanje.

Letos pri literarnem natečaju sodelujejo tudi člani Društva Bralna značka Slovenije: Igor Longyka, Miha Mohor in mag. Tilka Jamnik. ZPMS bo na prošnjo koordinatorjev ali mentorjev izdala potrdila o sodelovanju, ki štejejo kot dokazilo o dodatnem strokovnem delu po pravilniku o napredovanju v vzgoji in izobraževanju.

Izobraževanje je potrdilo, da Evropa v šoli ostaja pomemben program za spodbujanje ustvarjalnosti, razumevanja evropskih vrednot in medkulturnega dialoga med mladimi.

Več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek ZPMS krepi znanje mentorjev in učiteljev v okviru natečaja Evropa v šoli je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana, 6. oktober 2025 – Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je med 6. in 12. oktobrom obeležila že 71. Teden otroka®, letos pod geslom Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala. Osrednja tema je namenjena spodbujanju medsebojnega spoštovanja, hvaležnosti in toplih odnosov med otroki, starši, učitelji in širšo skupnostjo.

Na otvoritvenem posvetu v prostorih Triglav Laba so gostje – med njimi ravnatelj in zborovodja Emir Jušič, predsednica Otroškega parlamenta Livia Zara Hauptman, komunikacijska strokovnjakinja Polona Požgan in ambasadorka prijaznosti Zori Jakolin – razmišljali o tem, kako lahko prijaznost postane del vsakdana. »S prijaznostjo dosežemo stvari, ki jih ni moč doseči z močjo,« je poudaril Jušič, Požgan pa dodala, da »prijaznost nima nobene zveze s številko na TRR-ju, temveč s pripravljenostjo pomagati«.

ZPMS ob tem vabi vse šole, vrtce in družine, da sodelujejo v ustvarjalnih natečajih Tabla hvaležnosti in Kruh z ali pri … se že zjutraj smeji, ki spodbujata izražanje hvaležnosti in krepitev sožitja. Strokovna sodelavka ZPMS Petra Zega je ob tem poudarila: »Vsak trenutek prijaznosti šteje – z njimi gradimo odnose, v katerih se otroci počutijo sprejete in slišane.«

Teden otroka® tako znova opozarja, da drobna dejanja prijaznosti lahko ustvarijo velike spremembe – in da sta besedi prosim in hvala prvi korak k bolj sočutni družbi.

Več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek 71. Teden otroka® v znamenju prijaznosti: »Prijaznost ti bo krila dala« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Razkorak med potrebami po pomoči in zmogljivostmi obstoječih sistemov je ogromen, zato je nujno aktivirati solidarnostne in skupnostne vire pomoči,« opozarja Mikuš Kos. Po njenih besedah je človečnost, ki jo prinašajo prostovoljci, pogosto tisti element, ki ljudem v stiski vrača občutek dostojanstva, varnosti in vere v dobro.

Dodala je, da bi se morala družba ob razpravah o fizični zaščiti – kot so zaklonišča – spomniti tudi na pomen “človeških zaklonišč”: mrež prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki s svojo bližino, empatijo in prožnostjo dopolnjujejo delovanje državnih institucij ter omogočajo hitrejše in bolj sočutno odzivanje na stiske.

Celoten razmislek najdeta na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Slovenska filantropija opozarja: Nujno je aktivirati skupnostne vire pomoči za duševno zdravje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ste se kdaj vprašali, kaj kupite, ko kupite hrano? 

Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. In mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije.

Vabimo vas na dva dogodka, na katerih bomo razkrivali ‘nevidne sestavine’ v hrani – skozi osebne zgodbe, novinarsko raziskovanje, fotografije in film.

Na obeh dogodkih bosta z nami tudi raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț, avtorja večkrat nagrajenega dokumentarnega projekta Away (Plecat), ki že več let spremlja življenja romunskih migrantskih delavcev po Evropi.

Njuno delo razkriva razmere, ki jih potrošniki redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Njun projekt je leta 2021 prejel štipendijo Pulitzerjevega centra in več romunskih nagrad ter bil nominiran za nagrado True Story Award 2025 in Evropsko nagrado za tisk 2023. Gre za doslej najobsežnejši dokumentarni projekt o romunskih migracijah v Evropi, ki osvetljuje čustveno in družbeno realnost generacije, ki spreminja tako Romunijo kot Evropo.

Na prvem dogodku, ki ga organiziramo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije, bomo razkrili nekaj »nevidnih sestavin« hrane, iz prve roke dobili vpogled v razmere na evropskih plantažah in predstavili nekaj praktičnih rešitev, ki so oz. bodo potrošnikom v pomoč pri preverjanju porekla hrane.

Raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț bosta dogodek otvorila s fotografsko pripovedjo o migrantskih delavcih v evropskem kmetijstvu – fotografije osvetljujejo realnost, ki je skrita očem potrošnikov.

Na dogodku bomo razkrili nevidne sestavine hrane, ki jih deklaracije ne vključujejo in  razbili nekaj razširjenih mitov:

• da oznaka »narejeno v Sloveniji« vedno pomeni lokalno poreklo,

• da certifikati vedno zagotavljajo pravičnost in transparentnost,

• in da je evropski trg prehrane urejen.

S praktičnim primerom bomo pokazali, kako lahko nove tehnologije – digitalni potni listi izdelkov, mobilne aplikacije in pametno označevanje – v prihodnosti potrošnikom pomagajo preveriti poreklo, pristnost in sprejemati bolj etične odločitve.

Vabilo s programom je dostopno TUKAJ.

Udeležba je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosijo za prijavo: TUKAJ.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Odstiramo nevidne sestavine v hrani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Čeprav je danes državljanka, jo birokracija še vedno spominja na izbris: »Še danes me državni sistem odbija, kot da nimam pravic.« Kljub bolečini ostaja aktivna – pomaga drugim prek Karitasa in poziva mlade, naj se borijo proti krivicam. ✊

Preberite celotno zgodbo na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nepozabljeni: Majdina zgodba o izbrisu ✍️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru evropskega projekta RENOVERTY so pripravili tri sklope priporočil za politike, ki ponujajo konkretne rešitve: od širjenja finančnih spodbud Eko sklada za ranljiva gospodinjstva do večje vključenosti lokalnih akterjev pri ozaveščanju in prilagoditve kriterijev za subvencije. Poseben poudarek je na vključevanju energetsko revnih v energetske skupnosti, ki prinašajo nižje stroške energije in večjo odpornost na tržne spremembe.

»Če želimo, da nobeno gospodinjstvo ne ostane zadaj, moramo ukrepati ciljno, povezano in dolgoročno,« poudarja Katja Huš iz Focusa, ki je vodila slovenski del projekta. RENOVERTY že izvaja pilotne prenovitvene načrte v Zasavju, dolgoročno pa želi razširiti model po vsej EU.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek FOCUS: Priporočila za zmanjševanje energetske revščine na podeželju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubinko, rojen v Srbiji, je večino življenja preživel v Sloveniji, kjer je delal in skrbel za družino. A leta 1992 je bil brez opozorila izbrisan iz registra stalnih prebivalcev. Dolga desetletja je ostal brez dokumentov, socialnih in zdravstvenih pravic ter možnosti normalnega življenja. Šele s pomočjo Mirovnega inštituta je leta 2023 po sedmih letih pravnih postopkov znova dobil dovoljenje za stalno prebivanje.

Kljub krivici, ki mu je zaznamovala življenje, je ostal optimističen in šaljiv, vedno pripravljen na šalo in spomine na svoje delo in potovanja. Pogosto je poudarjal, da se čez Slovenijo ne bo nikoli pritoževal. Umrl je junija 2025, za sabo pa pustil spomin na trdoživega, toplega človeka, ki je kljub izbrisu ostal poln življenja.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut predstavil prvo zgodbo iz serije Nepozabljeni: Spomin na Ljubinka Tomića je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku bodo predstavljeni rezultati raziskave Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini. Raziskava se je osredotočila na to, kako so življenjski poteki – odraščanje, šolanje, delo, partnerstvo, družina in skrbstvene obveznosti – oblikovali položaj starejših, ki danes živijo v revščini. Pri tem so bili upoštevani tudi spol, starost, zdravje, migracije in okolje, pa tudi vpliv političnega sistema, saj je večina današnjih upokojencev delala tako v socializmu kot v kapitalizmu, močno pa je nanje vplivala tranzicija.

Program vključuje referate priznanih raziskovalcev, kot so Žarko Lazarevič, Majda Hrženjak, Metka Mencin, Jana Mali, Vesna Leskošek in drugi, ter okroglo mizo z gosti iz akademske in nevladne sfere, javnih ustanov in socialnih služb.

Zaradi omejenega števila mest organizatorji prosijo za prijavo na dunja.dobaja@inz.si

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Posvet o revščini v starosti: raziskava, vsakdanje življenje in socialne politike je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Že v osnovni šoli so ga vrstniki zmerjali s “čefurjem” in “izbeglico”, izključevali pa so ga tudi z šolskih ekskurzij zaradi pomanjkanja uradnih dokumentov. Po dopolnjeni 18. leti je več let živel brez zdravstvenega zavarovanja, kar je skoraj povzročilo smrtne posledice – sladkorno bolezen so mu odkrili šele, ko je imel sladkor v krvi 23 mmol/l. Zaradi izbrisa je desetletja delal na črno v gradbeništvu in drugih fizično zahtevnih dejavnostih, brez priznane delovne dobe. Redno je bil tarča policijskih nadzorov, kjer se je soočal s popolno nepoznanostjo pojma “izbrisan”.

Mirovni inštitut poudarja, da je izbris leta 1992 prizadel 25.671 ljudi, od katerih jih 13.000 še danes nima urejenega statusa ali odškodnine. Institut že dve desetletji aktivno deluje na zagovorništvu pravic izbrisanih in zahteva celovito rešitev za vse prizadete.

Celotno Arditovo pričevanje je dostopno na spletni strani Mirovnega inštituta, kjer so objavljene tudi druge zgodbe iz serije Nepozabljeni. Projekt spominja na trajne posledice sistemske krivice in poziva k uveljavljanju človekovih pravic.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut predstavlja pretresljivo pričevanje izbrisanega prebivalca: “Rojen tukaj, pa tujec” je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.