Berane, Slovenija, 25.5.2026
Ideja o obeleževanju Svetovnega dne čebel se je rodila prav v Sloveniji – državi, ki je čebelarstvo
spremenila v del svoje identitete, kulture in trajnostnega razvoja. Občina Berane je bila letos
gostiteljica osrednjega obeleževanja Svetovnega dne čebel v Črni gori.

Eden ključnih ciljev v Črni gori bo spodbujanje večje vključenosti žensk in mladih v čebelarstvo,
organizacija skupnih dogodkov, kot je Svetovni dan čebel, pa bo okrepila kulturne vezi med Slovenijo
in Črno goro ter spodbudila mednarodno sodelovanje, so sklenili ob koncu dodgodka.

Sodelovanje s slovenskimi partnerji občini Berane odpira priložnost za razvoj podobnih modelov – od
izobraževalnih programov in turističnih tur, povezanih s čebelarstvom, do ustvarjanja novih izdelkov in
storitev, ki lahko prispevajo k prepoznavnosti občine kot destinacije trajnostnega turizma. Takšen
pristop lahko pomembno okrepi lokalno gospodarstvo, ustvari nova delovna mesta, zlasti za ženske in
mlade, ter prispeva k večjemu vrednotenju naravnih virov Beran.

Za organizacijo dogodka so zaslužni: Zavod Krog iz Slovenije, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Črni
gori, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Črne gore, Občina Berane –
Sekretariat za kmetijstvo in vodno gospodarstvo, Občina Berane – Sekretariat za turizem, Zveza
čebelarskih organizacij Črne gore, Turistična organizacija Berane in Čebelarsko društvo Berane.

Slavnostni program se je začel v jutranjih urah pred stavbo Občine Berane, kjer so se predstavili lokalni
čebelarji in čebelarke. Obiskovalci so lahko uživali v nastopu otrok iz vrtca JU »Radmila Nedić« in otrok
iz FK Berane, v sajenju lip ter postavitvi izobraževalnih tabel s podporo NLB Banke Podgorica.

Sledila je konferenca »Trajnostno in vključujoče čebelarstvo« z dvema tematskima paneloma,
posvečenima slovenskemu modelu trajnostnega čebelarstva in apiturizma – praksam, inovacijam in
priložnostim za Berane – ter krepitvi vloge žensk in mladih v čebelarstvu. Predstavljeni sta bili tudi
strokovni predavanji Sanje Savković »Vloga laboratorija pri zaščiti čebelarjev in potrošnikov« ter
Dragutina Pantovića o inovacijah pri razvoju naprav za zbiranje čebeljega strupa. Konferenca je združila
predstavnike institucij, čebelarje, strokovnjake in mednarodne partnerje iz Črne gore in Slovenije z
namenom izmenjave izkušenj ter spodbujanja inovacij na področju čebelarstva.

Generalni direktor Direktorata za kmetijstvo Miroslav Cimbaljević je v nagovoru poudaril pomen
razvoja čebelarstva, podpore lokalnim proizvajalcem ter povezovanja institucij, skupnosti in mladih pri
ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnega kmetijstva. »Čebelarstvo ni le kmetijska dejavnost,
temveč pomemben segment varovanja narave, razvoja podeželja in bolj zdrave prihodnosti za vse
državljane. S skupnim delovanjem lahko ustvarimo trajnostni sistem, ki podpira tako proizvajalce kot
okolje,« je dejal Cimbaljević.

Direktorica Zavoda Krog, mag. Emina Hadžić, je poudarila: »To tradicijo in to znanje danes prinašamo
vam – ne kot gotov recept, ki bi ga preprosto preslikali, temveč kot navdih in partnerja, s katerim skupaj
gradite svojo zgodbo.«

Na enem izmed panelov je spregovoril tudi Ranko Bogavac, načelnik Direktorata za inšpekcijske zadeve,
ki je izpostavil pomen institucionalne podpore in izboljšanja standardov na področju čebelarstva in
varnosti proizvodov.

Slovenski čebelar in apiterapevt Uroš Kozjek, ustanovitelj in lastnik apiturističnega posestva Apiturizem
Kr’Bee, je predstavil trajnostne prakse, ki združujejo tradicionalno znanje in sodobne pristope k zaščiti
čebel. Tjaša Stankovič, slovenska biologinja, čebelarka, apiterapevtka in turistična vodnica, vodja
Zavoda Čebela, pa je predstavila izobraževalne programe apipedagogike ter program apiterapije.

KONTAKT: mag. Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog, emina@zavod-krog.si

Prispevek Trajnostno in vključujoče čebelarstvo v Črni gori // novice članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zaključek projekta »Živeti z demenco«

Ljubljana, 8.1.2026

Z otvoritvijo razstave izdelkov, ki so jih ustvarili stanovalci Doma starejših Nikšić, se je decembra 2025 uspešno zaključil projekt »Živeti z demenco«, plod sodelovanja slovenske nevladne organizacije Zavod Krog in partnerja NVO Impuls iz Črne gore.

Dvoletni projekt (2024 – 2025) »Živeti z demenco« je potekal v osmih občinah severne Črne gore, ki veljajo za nerazvito področje, poleg tega je demenca v teh krajih še vedno stigmatizirana in relativno nepoznana bolezen. Naslavljali so ranljivo skupino starejših od 65 let, ki so že oboleli za demenco ali pa kažejo znake le te.

Psihosocialno podporo na domu so nudili najranljivejšiskupini, kjer institucionalna pomoč večinoma ni dostopna, pridobljeni pa sta bili tudi dve uradni licenci za izvajanje svetovalnih storitev in vzpostavljeni dve svetovalnici.

Za zmanjševanje stigme ter ozaveščanje javnosti so izvajali različne promocijske dogodke. Med njimi je bil tudi e-priročnik, ki so ga objavili za potrebe izobraževanja javnosti in je vključen tudi v slovensko nacionalno digitalno knjižnico. Okrepili so sodelovanje lokalnih institucij, centrov za socialno delo in lokalnih skupnosti.

Emina Hadžić, ustanoviteljica in direktorica NVO Zavod Krog, je ob zaključku dejala: »Projekt »Živeti z demenco« je samo ena od aktivnosti naše mednarodne humanitarne organizacije, ki se ukvarja z razvojnimi projekti v Afriki, Bližnjem vzhodu in na Zahodnem Balkanu. Projekt »Živeti z demenco« je dejansko pomagaltistim, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa pomembno vplival na ozaveščenost javnosti ter političnih odločevalcev, da se vključijo v smeri pomoči osebam, obolelih za demenco in njihovim družinam.«

Projekt »Živeti z demenco« je bil financiran s podporo Evropske Unije, Vlade Črne gore in Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije.

Besedilo in fotografije: Zavod Krog, Tinkara Filač, koordinatorka za komunikacijo, press@zavod-krog.si

Več: Zavod Krog

Prispevek Doprinesli k razumevanju in obravnavi demence v Črni gori je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Raziskava je pokazala, da je vsaka druga novinarka doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja, večina pa o tem ni nikoli poročala. Med najpogostejšimi oblikami so neželeni komentarji, neprimerni dotiki, psihično nadlegovanje in celo grožnje. Uredništva, kjer bi morala biti zagotovljena varnost, pogosto postanejo prostor tveganja.

Zato je v okviru projekta v pripravi Pravilnik o preprečevanju spolnega nadlegovanja v uredništvih, ki bo vseboval jasne smernice za prepoznavanje, prijavo in sankcioniranje nadlegovanja. Pravilnik bo zasnovan kot regionalni standard in prilagojen za uporabo v vseh štirih državah. Njegov cilj je premik odgovornosti z žrtev na institucije ter vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja v medijih.

Zavod Krog poudarja, da varna uredništva niso le notranja zadeva medijev – temveč predpogoj za informirano in demokratično družbo.

Celoten prispevek Zavoda Krog si lahko preberete tukaj.

❦ ❦ ❦

Prispevek Zavoda Krog je bil pripravljen v okviru projekta “Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini – Ženske v medijih” s finančno podporo Evropske unije.

Prispevek Zavod Krog opozarja: spolno nadlegovanje v medijih je sistemski problem, ki zahteva jasna pravila je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Katja Alabboud je vodja projektov v Zavodu Krog, večinoma vodi projekte humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter pokriva sodelovanje z lokalnimi partnerji na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.

Ta blog je zapis o zanemarjeni in pozabljeni humanitarni krizi, ki se dogaja v eni od z naravnimi danostmi najbogatejših držav v Afriki in na svetu. To je zapis o Sudanu, bogatemu z rodovitno zemljo, pitno vodo, minerali in rudninami, potencialom in talentom ljudi, strateško lokacijo in turističnimi znamenitostmi. Obsežna območja in raznolika podnebja omogočajo pridelavo različnih žit in vrtnin.

A vsemu bogastvu navkljub se v Sudanu odvija ena največjih in najbolj zapletenih humanitarnih kriz na svetu. Že pred izbruhom še danes trajajoče vojne aprila 2023 je bil Sudan med najbolj ranljivimi državami na svetu kar se tiče politične in varnostne stabilnosti, prehranske varnosti in oskrbe z vodo. Dve leti po začetku vojne se s hudim pomanjkanjem hrane sooča več kot 24,6 milijona ljudi, pri čemer so v več regijah države poročali o lakoti. Hkrati je po podatkih UNICEF-a 17,3 milijona ljudi ostalo brez dostopa do vode. Ženske in dekleta nosijo nesorazmeren delež bremena, ne le zaradi pomanjkanja hrane in vode, temveč tudi zaradi naraščajočega nasilja zaradi spola ter izpostavljenosti škodljivim praksam, kot sta otroške poroke in obrezovanje deklic.

Sudan se s težko humanitarno situacijo sooča že desetletja. Poganjajo jo dolgotrajni konflikti, politična nestabilnost in gospodarske težave, v zadnjem času pa vse to poglabljajo in zaostrujejo podnebne spremembe. V zadnjih desetletjih so suše in pomanjkanje vode močno vplivali na kmetijstvo in živinorejo. To je povzročilo tekmovanje za vodo in obdelovalne površine med različnimi skupinami, kar je pogosto vodilo v nasilje. Eden najbolj krvavih konfliktov v Sudanu se je zgodil v Darfurju leta 2003. Vzrok so bili med drugim spori glede zemlje in vode, ki so se stopnjevali zaradi suše in spremenjenih kmetijskih praks. Na območjih, kjer so bila nekoč rodovitna polja, je začelo primanjkovati vode. V boju za nadzor nad viri so bila afriška plemena izpostavljena arabskim nomadskim konjenikom, te pa sta spodbujali in podpirali vojska in oblast v Kartumu. Prišlo je do množičnih pomorov in razseljevanja ljudi, kar se žal danes, tekom sedanje vojne, ponavlja na še bolj grozen način.

Leta 2019 je žarek upanja posijal na Sudan. Takrat je državo dosegla arabska pomlad, med katero so se angažirali mladi in razsvetljeni ljudje, ki so dosegli padec dolgoletnega diktatorja Omarja al-Baširja. Kljub upanju, ki ga je prinesla sprememba oblasti, pa je prehodno civilno oblast hitro odnesla vojska, del katere so bile tudi paravojaške milice za hitro posredovanje. Med slednjimi in vojsko se je aprila 2023 vnel krvavi spopad, ki se še danes nadaljuje. Spopadi so povzročili množične notranje selitve, smrt in uničenje infrastructure. Obe strani izkoriščata mlade, prestrašene, brez možnosti in priložnosti, za rekrutiranje v svoje vrste. Tuje države, kot so Združeni arabski emirati, Egipt, Rusija, pa tudi nekatere zahodne in afriške države, se zaradi svojih interesov, bogastva in strateške lege Sudana vmešavajo in stopnjujejo že tako kompleksen konflikt.

Humanitarne potrebe – potrebe po hrani, pitni vodi, zdravilih, strehi and glavo – so v Sudanu enormne. Poleg vojne nove humanitarne potrebe povzročajo neugodne vremenske razmere, kot so suša ali pa poplave reke Nil, ki odnašajo vse pred sabo. Širijo se tudi bolezni, kot je kolera, saj je bila tekom vojne uničena vodna in sanitarna ter zdravstvena infrastruktura. Ženske in otroci so v tej situaciji še posebej ranljivi.

Medtem ko se mednarodna skupnost in mediji vrtijo okoli dogajanja na Bližnjem Vzhodu, okoli nečloveških in krvavih izraelskih napadov ter genocida v Gazi in ruske invazije na Ukrajino se s Sudanom ne ukvarja skorajda nihče. Pokritost finančnih potreb za humanitarno pomoč v Sudanu je zelo nizka, vlade, mednarodne organizacije in zasebni donatorji odločajo, koliko sredstev bodo namenili za humanitarno pomoč Sudanu v primerjavi z drugimi krizami po svetu.

Zavod Krog v sodelovanju z lokalnim partnerjem HOPE Sudan – Hope and Friendship for Development in ob finančni podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS / Slovenian Ministry of Foreign and European Affairs v Sudanu letos zaključuje humanitarni projekt, ki se je začel vzporedno z začetkom vojne. Zaradi novih potreb in spremenjenih razmer na terenu so se projektne aktivnosti prilagodile in se izvajale v relativno mirni provinci Gadaref, kamor so se zatekli ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v Kartumu in drugih vojnih območjih.

Projekt je prispeval k izboljšani razpoložljivosti pitne vode v centrih, kamor so se zatekli notranje razseljeni ljudje, pomagal k izboljšanju prehranske varnosti z delitvijo hrane ter aktivnostmi na področju kmetijstva, ter podprl žrtve nasilja zaradi spola in drugega nasilja. Za boljši dostop do vode se je obnovilo in nadgradilo 6 vodnjakov, ki skupaj služijo več kot 5500 družinam, se postavilo cisterne vode na treh lokacijah, ki nimajo lastnega vira vode, ter se uspodobilo 15-članski odbor za vodo, ki skrbi za obratovanje in vzdrževanje vodnjakov. Vzpostavili so se tudi sanitarni prostori v dveh šolah, ki jih obiskuje skoraj 1300 deklet.

Tekom projekta je bilo razdeljenih tudi 330 prehranskih paketov notranje razseljenim družinam, 600 kmetov in kmetovalk je v setvenih sezonah 2024 in 2025 dobilo semena sireka, prosa, sezama za sajenje, nekateri so bili deležni tudi usposabljanj na področju odpornega in okolju prijaznega kmetovanja. Denarno pomoč in psihosocialno ter drugo strokovno podporo se je nudilo žrtvam nasilja zaradi spola ter žrtvam vojne, vzpostavile pa so se tudi skupnostne mreže za zaščito in preprečevanje nasilja zaradi spola, ki so preko delavnic in akcij ozaveščale o enakosti spolov.

Projekt »Voda, hrana in zaščita pred nasiljem za sožitje in dostojanstvo darfurskih skupnosti« je pokril le kapljico v oceanu potreb, s katerimi se soočajo Sudanci in Sudanke. Ker trenutnemu konfliktu ni videti luči na koncu predora in ker ni upanja, da bodo sprte strani v državi same prišle do premirja, je nujno, da Sudanu mednarodna skupnost, mediji in svetovna javnost posveti več pozornosti. Nujno je, da tuje sile za vzpostavitev miru v tej državi opustijo svoje parcialne interese, pritisnejo na strani v konfliktu, prispevajo k gradnji miru in sudanskemu prebivalstvu končno omogočijo dostojno življenje.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Življenje na robu: Humanitarna resničnost v Sudanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mag. Barbara Pribožič Ribič ima dolgoletne izkušnje v profitnem sektorju. Svoje poznavanje ekonomije, ki ga je pridobila na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, je nadgradila z magisterijema iz komunikologije in psihosocialnega svetovanja.

Kot sodelavka Zavoda Krog sodeluje pri razvoju in vodenju projekta »Živeti z demenco«, katerega cilj je ozaveščanje javnosti, izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco ter podpora njihovim svojcem in skupnostim. Pri tem združuje svoje znanje iz psihologije ter organizacijske veščine s strateškim pristopom in občutkom za povezovanje različnih deležnikov – od lokalnih skupnosti do mednarodnih partnerjev.

Vabljeni k poslušanju: Podcasti

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Pogovorimo se o demenci; podcast Barbara Pribožič Ribič je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skoraj 600 anketiranih novinark, urednic in medijskih delavk je opisalo raznolike oblike nadlegovanja: od ponižujočih pripomb in neprimernih dotikov do poskusov posilstva. Kljub resnosti primerov redakcije večinoma nimajo preventivnih ukrepov, več kot dve tretjini prizadetih pa nikomur ne zaupa svojih izkušenj.

Avtorica Selma opozarja, da novinarke pogosto poročajo o nasilju nad drugimi, a redko spregovorijo o nasilju, ki ga same doživljajo, zato raziskava poziva k spremembi kulture v medijih in učinkovitejšim mehanizmom zaščite. Raziskavo izvajajo Mediacentar Sarajevo in Zavod Krog, pri čemer je Krog član platforme SLOGA, Mediacentar pa njihov projektni partner pri projektu Women in Media.

Več na:

Prispevek Novinarke pišejo o nasilju, redko pa o tistem, ki ga same doživljajo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V provinci Gadaref so bile ključne aktivnosti usmerjene v:

• obnovo in nadgradnjo 6 vodnjakov ter postavitev cistern, ki zdaj zagotavljajo vodo več kot 5500 družinam,
• gradnjo sanitarnih prostorov za skoraj 1300 deklet v šolah,
• razdelitev 330 prehranskih paketov notranje razseljenim družinam,
• podporo 600 kmetom s semeni in usposabljanji za trajnostno kmetovanje,
• nudenje psihosocialne pomoči žrtvam nasilja in vojne ter oblikovanje mrež za preprečevanje nasilja na podlagi spola.

Projekt je omilil del stisk prebivalstva, a humanitarne potrebe v Sudanu ostajajo ogromne. Zaradi vojne, podnebnih sprememb in uničene infrastrukture so ženske in otroci še posebej ranljivi. Zavod Krog opozarja, da je nujna večja pozornost mednarodne skupnosti in aktivno delovanje za mir, da bi prebivalcem Sudana omogočili varnejše in dostojnejše življenje.

Več na:

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Uspešen humanitarni projekt v Sudanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt je v dveh letih in pol omogočil izobraževanje in mentorstvo žensk na področju pridelave zdravilnih rastlin, razvil žensko podjetništvo, pripravil smernice za enakost spolov in vzpostavil spletno Akademijo o pravicah in preprečevanju nasilja. Okrepljene so bile lokalne zmogljivosti in zavest javnosti o enakosti spolov.

Sporočilo iz Nikšića je jasno: spremembe se začnejo z izobraževanjem, ekonomskim opolnomočenjem in solidarnostjo, boj proti nasilju nad ženskami pa mora biti skupen, odločen in trajen.

Več v tem sporočilu za javnost

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zavod Krog: Zaključni dogodek projekta EKOS v Nikšiću je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Mag. Barbara Pribožič Ribič je vodja projekta Živeti z demenco, ki ga izvaja Zavod Krog v Črni gori. Po poklicu je magistra komunikologije in magistra psihosocialnega svetovanja, ki se s problematiko demence ukvarja že vrsto let.

Evropska komisija prepoznava aktivno in zdravo staranje kot velik družbeni izziv, ki je skupen vsem evropskim državam (UNFPA & HelpAge International, 2012).

Demenca je uradni naziv za celo paleto vzrokov, ki imajo enako simptomatiko: izgubo spomina, zmedenost v času in prostoru, socialno neprilagodljivost ter postopno izgubo vsakodnevnih opravilnih sposobnosti. Skratka, »hudobni starček« postane žleht, zanalašč skriva svoje stvari in obtožuje druge, patološko pozablja, ne je ali pa požre vse, kar vidi…to so simptomi, ki jih doživimo vsi, ki imamo starše s to diagnozo.

Na začetku se jeziš. Potem te zaskrbi. In na koncu je neskončno hudo. Človek ti dobesedno izginja pred očmi, ostane le kalup, ki te na koncu ne prepozna.

Kar je, je. Skrb za človeka z demenco je 2021 doletela otroke in skrbnike 57 milijonov ljudi na svetu. Napoved Svetovne zdravstvene organizacije je, da se epidemija širi: leta 2030 bo uradno oseb z demenco cca. 78 milijonov ljudi na svetu. Podatki veljajo za diagnosticirane bolnike. Ocenjujejo, da je bolezen še veliko bolj razširjena, ker vsaj 50% bolnikov z demenco ne gre na zdravniški pregled. In danes na svetu vsake 3 sekunde diagnosticirajo novega bolnika z demenco.

Stadiji demence

Demenca prihaja, sicer v odvisnosti od primarnega vzroka (ki jih je lahko več), različno hitro. Pri Alzheimerjevi bolezni, ki predstavlja cca. 70% vseh diagnosticiranih demenc, je razlog kopičenje dveh vrst beljakovin – amiloidnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj, ki uničujejo nevrone v možganih.

Demenca se razvija postopoma in njeni simptomi se razlikujejo glede na stopnjo bolezni. V zgodnji fazi se običajno pojavijo blagi znaki, kot so pozabljivost, težave s koncentracijo, zmedenost v znanem okolju ter iskanje pravih besed. Pogoste so tudi spremembe razpoloženja, kot sta apatija ali razdražljivost.

V srednji fazi postajajo težave bolj izrazite. Oseba ima težave pri vsakodnevnih opravilih, kot so oblačenje, kuhanje ali skrb za osebno higieno. Pogosto ponavlja ista vprašanja ali zgodbe, ne prepozna znanih krajev ali ljudi, postaja sumničava in doživlja izrazite spremembe v vedenju in osebnosti. Motnje spanja so pogoste, prav tako narašča potreba po pomoči drugih.

V pozni fazi demence je posameznik popolnoma odvisen od pomoči okolice. Ne prepoznava več bližnjih oseb, izgubi zmožnost govora ali ima zelo omejen besednjak, pojavljajo se težave s hojo, sedenjem in hranjenjem, pogosto pride tudi do inkontinence. V tej fazi je potrebna celodnevna nega in podpora.

Si koplješ grob?

Za demenco še ni uradnega zdravila. Tako se farmacija sicer trudi ublažiti simptome, vendar je vedno bolj poudarek na preventivi. Kako se bomo torej uspeli izogniti bolezni, ki iz tebe naredi rastlino?

Težko, če imaš gen APOE ε4, poškodbe glave, srčno-žilne bolezni – nezdrav življenjski slog, »piješ kot žolna«, »kadiš kot Turek« in – doživiš nad 75 let.

O temi se krešejo iskre, vsekakor pa je za zdaj znani recept sila enostaven: jej zdravo hrano, zmerno (ali boljše ne) pij alkohol, ne kadi, giblji se maksimalno, stres zmanjšaj na minimum, ne odpovej se hobijem, pri katerih misliš in ohranjaj socialne stike. K zlatim pravilom bi dodala še: redno hodi k zdravniku, ker k poslabšanju stanja zagotovo pripomorejo izgube sluha in vida, torej čutil, ki nam pomagajo do informacij iz okolja.

Kako se borimo proti demenci v Črni gori?

Ob vseh fizičnih problemih, ki jih odpira demenca, pa jo ovija tudi plašč – sramote in stigme. Še v zadnjem desetletju so družine svojce, obolele za demenco, skrivale pred očmi javnosti in jih zapirale v domove. V Republiki Sloveniji demenca počasi, a vztrajno zgublja stigmo. Ljudje gredo k zdravniku, ali bolje povedano, jih privedejo, po navadi na začetku srednje faze. Potem se začne vsakodnevna borba za ohranjanje zatečenega stanja – povratka ni in boljše ne bo. Lahko pa olajšamo življenje bolnika in njegovih svojcev s pomočjo na domu, ki pomaga pri vsakodnevnih opravilih, ter seveda s psihosocialno pomočjo vsej družini.

Drugače je v drugih delih sveta. V Črni gori uradni podatki o številu obolelih za demenco niti ne obstajajo. Zavod Krog je šele 2022 kot slovenska nevladna organizacija v partnerstvu s črnogorskim partnerjem NVO Impuls opravil prvo raziskavo o razširjenosti demence na severu Črne gore, ki je obenem vladnim strukturam v pomoč pri oblikovanju in izvajanju politik na tem področju. Izkazalo se je, da pojem demence v Črni Gori ni razumljen in se ga obravnava zgolj kot simptom staranja, kot takemu pa se mu ne posveča dovolj pozornosti. V državi ne obstaja niti eden strateški akt, namenjen neposredni zaščiti oseb z demenco ter podpori njihovih družin, ki občutijo največji učinek oskrbovanja. Raziskava je razkrila nujno potrebo po registru oseb z demenco, njihovem številu, statusu in kvaliteti življenja, saj brez tega ostajajo nevidna skupina starostnikov.  Zavod KROG (Slovenija) in projektni partner NVO IMPULS (Črne gora) sta se od leta 2022 združila, da bi na severu Črne gore zaščitila pravice do dostojnega staranja in se odzvala na potrebe starejših oseb z demenco oz. starejših oseb, nagnjenih k demenci ter psihosocialnim potrebam njihovih skrbnikov in svojcev. Delo obeh organizacij podpira Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo Črne gore, Ministrstvo za javno upravo Slovenije, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Slovenije. K sodelovanju se je pridružilo 8 občin s severa ČG, Rdeči križ Nikšić in Rdeči križ Plav. Med letoma 2022 in 2023 smo zagotovili dragocen prispevek drugim akterjem civilne družbe in lokalnemu upravljanju pri oblikovanju afektivnega odziva na potrebe starejših oseb z demenco oz. starejših oseb, nagnjenih k demenci ter psihosocialnim potrebam njihovih skrbnikov. Z operacionalizacijo lokalnih načrtov za socialno vključenost in socialne storitve, smo prispevali k boju proti stigmi in socialni krivici oseb z demenco in demenci nagnjenih starejših oseb ter njihovih skrbnikov.

Posebno vlogo pri oskrbi oseb z demenco bo v prvi vrsti vedno imela družina, ki pa ostaja spregledana in izjemno preobremenjena, saj njihove osnovne psihofizične in materialne potrebe zaradi 24-urne potrebe po nudenju pomoči niso zadovoljene. Alarmanten podatek, ki ga je razkrila omenjena raziskava, je, da ima več kot polovica družin oziroma skrbnikov le občasne dohodke ali jih celo nima, kar jasno kaže na potrebo po dodatni podpori družinam oseb z demenco.  Zatorej smo preko izobraževanj in mentoriranja prostovoljcev za nudenje laične psihosocialne pomoči oblikovali trajnostni sistem širše družbene podpore, ki starejšim z demenco in njihovim bližnjim olajša vsakdanje spoprijemanje. Prav v tej fazi izobraževanj so nam prav prišle dobre prakse in znanja iz Slovenije, ki so jih predale strokovnjakinje iz društva Spominčica.

Logično nadaljevanje projekta v letu 2024 in 2025 je projekt»Živeti z demenco«, v katerem je 31 prostovoljcev usposobljeno za  nudenje psihosocialne pomoči osebam z demenco ter njihovim družinskim članom. Opravili smo obsežne akcije osveščanja javnosti o bolezni ter do konca leta 2025 nudimo redno psihosocialno pomoč in svetovanje v 6 občinah slabše razvite regije severa Črne gore.

Dejstvo je, da je sodobna medicina naredila veliko za podaljšanje življenjske dobe. Naredila pa je sorazmerno malo za izboljšanje kvalitete življenja v jeseni življenja – in sem nedvomno spada iskanje zdravila proti demenci. Negativni stereotipi o starejših osebah niso le odraz splošnega odnosa družbe do starejših oseb, ampak tudi pomanjkanja znanj o starosti, staranju in demenci . Boljše znanje in spretnosti strokovnjakov, ki delajo z osebami z demenco, lahko znatno prispevajo k večji kakovosti oskrbe in lahko vodijo do zmanjšanja negativnega odnosa do dela s starejšimi osebami in osebami z demenco.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek ZAKAJ SKRB ZA OSEBE Z DEMENCO V ČRNI GORI? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Emina Hadžić je ustanoviteljica in direktorica uspešne mednarodne humanitarne organizacije Zavod KROG, ki je bila ustanovljena leta 2008 in deluje na področju varstva človekovih pravic, humanitarnega dela, socialne enakosti, enakosti spolov, razvojnega sodelovanja, dela z mladimi, varovanja okolja, trajnostnega razvoja ter drugih oblik neenakosti in socialne izključenosti. Posebno pozornost Emina namenja socialno ogroženim družinam, ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja in vojne, ranljivim skupinam ter etničnim skupinam. Projekte, ki jih izvaja s partnerji oziroma vladnimi in nevladnimi organizacijami, prostovoljci in strokovnjaki, temeljijo na načelu družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja družbe v okolju, v katerem deluje in ga obenem soustvarja. Zavod KROG izvaja projekte v Sloveniji, državah Jugovzhodne Evrope, Afriki in Bližnjem vzhodu.

Nasilje na podlagi spola izvira iz neenakosti med spoloma in se še povečuje zaradi neenakih razmerij moči ter staja izziv v današnji družbi. S projektom »Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu – Ženske v medijih« smo se osredotočili konkretno na medijsko industrijo, kjer se ženske soočajo z nadlegovanjem na delovnem mestu.

Nasilje nad ženskami na delovnem mestu v medijih je dejstvo.

Je dejstvo in globalni problem. Zavod Krog se bo skupaj s partnerji (Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Hrvaške, Sindikat kulture, umetnosti in medijev pri zvezi Neodvisnost v Beogradu in Mediacentar iz Sarajeva) in s sofinanciranjem Evropske unije, boril za zaustavitev nadlegovanja na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Bosni in Hercegovini.

Kljub temu, da so v teh državah novinarke v večini, se še vedno soočajo z diskriminacijo in zlorabami na podlagi spola. Pogosto se ne počutijo varne, da bi spregovorile, predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, izgube zaposlitve ali da ne bodo prejele potrebne podpore.

Ker so podatki, ki bi to stanje potrjevali, precej skopi, bo prva aktivnost v okviru projekta »Ženske v medijih« primerjalna raziskava med državami, ki bo prva tovrstna raziskava na tem območju. Sicer obstajajo podatki po posameznih državah, a podatkov prav o spolnem nadlegovanju v medijih ni:

• Slovenija: 57 % anketiranih novinarjev je poročalo, da se nasilje pojavlja zmerno pogosto, pogosto in zelo pogosto. Vendar pa podatkov o spolnem nadlegovanju novinark na njihovih delovnih mestih ni. Čeprav je bilo nekaj primerov objavljenih, večina ostaja skrita v uredništvih (raziskava »Nasilje nad novinarji, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2018);
• Hrvaška: 71 % anketirancev je doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, 61 % pa je doživelo nadlegovanje s strani nadrejenih (raziskava v okviru projekta za preprečevanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu – Frida, objava 2021);
• Srbija: 84 % žensk je že doživelo diskriminacijo na podlagi spola, vendar o njej niso poročale in le 5 % je to prijavilo inšpektoratu za delo (raziskava »Diskriminacija na podlagi spola in delo na Zahodnem Balkanu«, 2021);
• Bosna in Hercegovina: vsaka tretja ženska je od svojega 15. leta doživela vsaj eno obliko spolnega nadlegovanja, vsaka deseta pa ga je doživela v obdobju 12 mesecev pred izvedbo raziskave. V primerjavi z 21 % anketiranih moških je 40 % žensk navedlo, da so bile žrtve vsaj ene oblike spolnega nadlegovanja (raziskavo izvedla Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE), 2019).

S projektom želimo spremeniti nesprejemljivo stanje v medijski industriji.

Podatke, ki jih bomo pridobili s primerjalno raziskavo med državami, bo skupina medijskih, pravnih in drugih strokovnjakov iz različnih držav uporabila za pripravo Pravilnika, ki bo podal jasne smernice in postopke za preprečevanje, poročanje in obravnavanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v medijih. Izmenjevali si bomo dobre prakse med partnerskimi državami, potekalo bo mednarodno sodelovanje novinarjev in strokovnjakov, ozaveščanje, zagovorništvo in izobraževanje za ustrezne medijske strokovnjake o tem, kako prepoznati in obravnavati primere spolnega nadlegovanja. S projektom želimo dolgoročno vplivati na politike, prakso in kulturo v medijskih organizacijah.

Zaradi zgoraj omenjenih dejstev in nesprejemljivega stanja v družbi, ko se ve, da nadlegovanje žensk na delovnem mestu v medijih obstaja, da se o tem ne govori in da se žrtve ne upajo spregovoriti o tem na glas, smo se odločili z lučjo posvetiti prav tja, kjer je zdaj tema, da naredimo svetlobo.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zakaj smo se odločili, da posvetimo z lučjo tja, kjer je najbolj temno je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na živahnem mestnem trgu so otroci iz vrtca JPU »Dječji vrtić« odprli dogajanje s čebeljim plesom, obiskovalci pa so uživali ob medenem zajtrku, razstavi otroških risb in bogati ponudbi lokalnih čebeljih izdelkov. Vzporedno je v Kulturnem centru »Husein Bašić« potekala konferenca z dvema paneloma o apiturizmu in vključevanju žensk v čebelarstvo.

Poleg predstavitev strokovnjakov iz Črne gore so se konference udeležile tudi gostje iz Slovenije – čebelarka Marija Sivec in Valentina Cvjetković z Akademije za čebelarstvo. Obe sta s svojimi izkušnjami predstavili, kako lahko čebelarstvo ženskam ponudi samostojnost, finančno varnost in novo perspektivo. Udeleženci so si ogledali tudi video o slovenskih praksah apiturizma, ki ga je pripravila ApiRoutes.

Predstavniki črnogorskih institucij in lokalne skupnosti so izrazili podporo nadaljnjemu vključevanju žensk v čebelarstvo, župan Plava pa je ob tej priložnosti napovedal nadaljnjo podporo izobraževanju in povezovanju. Ob tem so poudarili tudi izjemen potencial apiturizma in apiterapije v regiji.

Dogodek, ki ga je Zavod Krog koordiniral v sodelovanju s partnerji iz Slovenije in Črne gore, dokazuje, kako pomembno je povezovanje civilne družbe, lokalnih skupnosti in državnih institucij pri soustvarjanju bolj trajnostne in vključujoče prihodnosti – za ljudi, za čebele in za planet.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ženske in čebelarstvo za trajnostno prihodnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

TICTAC je usposabljanje v okviru programa Erasmus+, ki spodbuja strateško vključevanje mobilnosti mladinskih delavcev v dolgoročne cilje organizacij. Program temelji na razumevanju projektnega cikla in izboljševanju kakovosti mednarodnega mladinskega dela.

Usposabljanja so se udeležili predstavniki iz Slovenije, Španije, Belgije, Danske, Bolgarije, Srbije, Francije in Finske, kar je omogočilo izmenjavo dobrih praks, inovativnih pristopov in ustvarjanje povezav za prihodnje projekte. Zavod Krog je skupaj z drugimi razvil ideje, ki bodo v prihodnje prispevale k bolj vključujočemu, kakovostnemu in trajnostnemu mladinskemu delu.

Udeležba na TICTAC je organizaciji prinesla dragocena znanja o učinkoviti uporabi programa Erasmus+ kot orodja za krepitev delovanja, hkrati pa odprla vrata za nova partnerstva, ki bodo okrepila čezmejno sodelovanje in podporo mladim.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Zavod Krog gradi mostove v mladinskem delu: iz Sofije z novimi znanji in partnerstvi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.