26. februarja 1992 – 26. februarja 2026

Mineva 34 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (med njimi 5360 otrok), ki so tu živeli in delovali kot dolgotrajni prebivalci. To namerno dejanje, ki ni imelo zakonske podlage, je posameznike izbrisalo iz pravnega in socialnega življenja ter pustilo trajne posledice, ki jih izbrisani in njihovi svojci čutijo še danes.

Izbrisani niso bili zgolj številke – bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci. Številne zbrane zgodbe in pričevanja razkrivajo bolečino izgube statusa, izključitev iz pravnega sistema, omejitve dostopa do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in drugih temeljnih pravic ter občutek, da so bili spregledani in pozabljeni.

Kljub številnim pozivom in osvetljevanju teh zgodb pa velika večina krivic še vedno ni odpravljena – mnogi izbrisani ljudje in njihove družine še vedno nimajo povrnjenega statusa in dostopa do pravic, do katerih bi morali imeti pravico že pred desetletji. Tudi v Sloveniji še vedno živi (ves čas od izbrisa) nekaj izbrisanih oseb in njihovih družinskih članov, ki nimajo nikakršnega pravnega statusa – kot da ne obstajajo, pa vendar so tu.

Ponovno pozivamo pristojne oblasti k:
• celoviti pravni ureditvi, ki bo vsem izbrisanim brez časovnih in drugih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in popravo krivic;
• zagotovljeni pravici povrnitve statusa tudi potomcem izbrisanih, ki še vedno nosijo posledice teh odločitev;
• vključitvi tematike izbrisa v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, da se preteklih krivic ne pozabi in ne ponovi.

Vabimo tudi k podpisu peticije za zakon, ki bi omogočil povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim – ter k branju zgodb nekaterih izbrisanih in njihovih družinskih članov na spletni strani Nepozabljeni.

Izbris ni preteklost. Njegove posledice so sedanjost.

Tisoči ljudi še vedno živijo s posledicami odločitve države, ki jim je odvzela pravni obstoj. Pravica ne zastara – in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic.

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Izbrisani, a ne pozabljeni – 34 let pozneje posledice ostajajo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V analizi ugotavljajo, da poročilo ne izpolnjuje ključnih raziskovalnih standardov, ki so potrebni za tako resne trditve. Med osrednjimi težavami so pomanjkljive reference, nejasno opisana metodologija, odsotnost primerjalnih podatkov ter preskoki v sklepanju – od opazovanih spletnih vzorcev do zaključkov o koordiniranem delovanju in tujem izvoru.

Ob tem želijo poudariti, da ne zanikajo obstoja tujih vplivov in dezinformacij v Sloveniji. Ravno zato je toliko pomembneje, da so raziskave metodološko utemeljene. Brez tega obstaja tveganje, da se lahko tudi legitimna politična kritika – denimo do EU ali NATO – neupravičeno interpretira kot del tujih vplivnih operacij, kar je za demokratično razpravo škodljivo.

Več v KRATKI-ANALIZI-POROCILA-INSTITUTA-TRIVELIS.

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Kratka analiza poročila Inštituta Trivelis: Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• torek, 24. februar 2026 ob 14. uri,
• Narodni muzej – muzejska ploščad Metelkova, 1. nadstropje, Ljubljana.

Na okrogli mizi bodo predstavili ključne ugotovitve evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta Zemljevid medijev za prihodnje demokracije (Mapping Media for Future Democracies – MEDEMAP), nato pa odprli razpravo o naslednjih vprašanjih:

• kako zagotoviti pogoje in odpraviti ovire za uresničevanje demokratičnih funkcij medijev v Sloveniji, kot so zagotavljanje natančnih in celovitih informacij, nadzor nad oblastjo, prostor za javno razpravo, predstavljanje kulturne, družbene in politične raznolikosti ter omogočanje sodelovanja javnosti v demokratičnih procesih;
• s katerimi ukrepi je mogoče učinkoviteje zaščititi javni interes in okrepiti demokratične funkcije medijev;
• ali je vizija medijev in novinarstva kot javnega dobra, ki jo izraža zbor občank in občanov, uresničljiva in od katerih dejavnikov je odvisna njena realizacija;
• ali so nedavne spremembe medijske zakonodaje prinesle spodbudnejše pogoje in ustreznejše regulativne okvire za delovanje medijev;
• kakšno prihodnost demokratične vloge medijev v Sloveniji lahko pričakujemo v luči prihajajočih volitev, razmer v Evropski uniji in globalnih trendov.

Sodelovanje na okrogli mizi so potrdili naslednji/e sogovorniki in sogovornice:

• Sandra B. Hrvatin, profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem,
• Ksenija Horvat, direktorica Televizije Slovenija,
• Petra Lesjak Tušek, novinarka in urednica regij na Večeru,
• Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije,
• Gal Krizmanič, novinar Radia Študent in Dnevnika,
• Mirsad Begić, udeleženec zbora občank in občanov o medijih in demokraciji, in
• Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo za medijsko politiko.

Veseli bodo vaše udeležbe in prispevka k razpravi o prihodnosti medijev in demokracije v Sloveniji.

Več na:

Prispevek Vabilo na okroglo mizo “Prihodnost medijev in demokracije v Sloveniji”, 24. 2. ob 14. uri v Ljubljani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek je namenjen organizacijam in posameznicam_kom, ki delujejo z ranljivimi skupinami in se pri svojem delu srečujejo z vprašanji etičnega ravnanja, odgovornega raziskovanja ter varovanja dostojanstva udeleženk_cev. Posvet bo ponudil priložnost za izmenjavo znanja, razpravo o izzivih na terenu ter oblikovanje skupnih pristopov za pravične in varne prakse dela.

Sodelovanje prosimo potrdite do 26. 11. 2025, do 13. ure na naslednji povezavi.

Več o posvetu in prijavi si lahko preberete na spletni strani .

Prispevek Posvet o etičnem raziskovanju in odgovornem delu z ranljivimi skupinami je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priročnik transverzalne solidarnosti je transnacionalno, večjezično, multiperspektivno in multimedijsko delo o vzajemnih ter soustvarjalnih vednostih, ki so jih ustvarile aktivistke, umetnice in raziskovalke na projektu ECSEuro. Predstavitev bo izhodišče za številne odprte razprave o solidarnostih, oblikah aktivizma, procesih produkcije vednosti itn.

četrtek, 20. 11. 2025
od 18h-20h
Plac, Linhartova c. 43, Ljubljana.

Govorke_ci:

• Helge Schwiertz, University of Hamburg
• Mojca Pajnik, Mirovni inštitut
• Marko Ribać, Mirovni inštitut
• Olga Senatorova Tisler, Društvo Odnos
• Sigita Grintal, Društvo Odnos

Povezuje / Moderira: Sandi Abram, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Vabljeni na pogovor!

Vir:

Prispevek Predstavitev priročnika o transurbanih solidarnostih WE CARE, WE MOVE, WE STAY je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

️ četrtek, 13. november 2025

ob 17.00 uri

Velika sejna soba Mestne občine Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana

Pogovor bo razprl ekonomske, politične in filozofske razsežnosti ponovnega oboroževanja Evrope: od vloge Francije kot edine jedrske sile v EU, do odnosa med Natom in EU ter vprašanja, ali več orožja res pomeni več varnosti.

Govorci so:

• dr. Jelena Juvan (Katedra za obramboslovje, FDV)
• dr. Peter Klepec (Filozofski inštitut, ZRC SAZU)
• dr. Nan Tian (Program vojaških izdatkov in proizvodnje orožja, Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave – SIPRI)
• Moderatorka: dr. Lana Zdravković (Mirovni inštitut)

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku. Za dodatne informacije lahkopišete na lana.zdravkovic@mirovni-institut.si.

Omizje je del pogovornega cikla Misliti mir, ki ga organizira Mirovni inštitut.

Več o vsebini dogodka

Platforma Misliti mir

Vir: Mirovni inštitut

Prispevek Nujnost oboroževanja? Med varnostjo, dobičkom in iluzijo miru – omizje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Usposabljanje, pripravljeno v sodelovanju z madžarsko organizacijo Hatter Society, izhaja iz projekta ENACT, ki ga sofinancira Evropska komisija. Namenjeno je predstavnikom javnih institucij in civilne družbe, ki se pri delu srečujejo z žrtvami diskriminacije in sovraštva.

Udeleženci bodo skozi vaje, razprave in praktične primere spoznali učinkovite pristope za nudenje podpore LGBTIQ+ žrtvam ter za krepitev medsektorskega sodelovanja. Prijave so odprte do 8. oktobra 2025, dodatne informacije pa so na voljo na naslovu: https://www.mirovni-institut.si/kazniva-dejanja-iz-sovrastva-proti-lgbtiq-osebam-kako-izboljsati-podporni-sistem-za-zrtve/

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Kako izboljšati podporo LGBTIQ+ žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek bo združil raznolik program za vse generacije. Dopoldne bodo potekale ustvarjalne delavnice za otroke, namenjene spodbujanju sodelovanja, prijateljstva in nenasilja, sledilo bo branje poezije, literarnih odlomkov in pisem iz serije Živeti mir, ki združujejo glasove pesnikov, pisateljev in obiskovalcev festivala.

Popoldanski del bo zaznamovala okrogla miza o pomenu mirovne politike danes, s poudarkom na vprašanju razoroževanja, miroljubne zunanje politike in vlogi civilne družbe. Med gosti bodo Rok Kogej, Uroš Lipušček, Iztok Šori in Boris Vasev, pogovor pa bo povezoval Jaša Jenull.

Osrednji del festivala bo Ljudska mirovna skupščina, namenjena skupnemu oblikovanju predlogov in zahtev za mirovno politiko Slovenije. Udeleženke_ci bodo razpravljali o konkretnih poteh k miru, ki presegajo logiko oboroževanja, ter krepili glas civilne družbe za pravično in nenasilno prihodnost.

V spremljevalnem programu bo potekalo javno branje imen otrok, ubitih v Gazi, s čimer festival opozarja na nujnost ohranjanja človečnosti v času vojn in kršitev človekovih pravic. Dogodek bodo dopolnili glasbeni in umetniški nastopi, predstavitve organizacij, ki delujejo za mir, človekove pravice in solidarnost, ter palestinska kulinarika in izdelki, s katerimi bodo obiskovalci lahko neposredno podprli palestinske ustvarjalce v Sloveniji.

Festival miru bo tako združil umetnost, družbeni angažma in mirovno politiko v en sam dan dialoga, solidarnosti in upanja – za svet, v katerem je mir skupna odgovornost vseh.

Vir & več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Festival miru: skupnostni dogodek za prihodnost brez nasilja in orožja ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Konferenca bo priložnost za ponovno branje in premislek politične misli Hannah Arendt v luči sodobnih družbenih in političnih izzivov. Gostje iz Nemčije, Španije, Nizozemske, Srbije in Slovenije bodo razpravljali o vprašanjih, kaj v njenem delu ostaja ključno za današnji čas, kaj pomeni “misliti politično” v 21. stoletju in kako Arendtina razmišljanja o totalitarizmu, odgovornosti, resnici in delovanju nagovarjajo našo sedanjost.

Med uglednimi govorci bodo Wolfgang Heuer, urednik revije HannahArendt.net, Maike Weißpflug, nemška politična teoretičarka, Cristina Sánchez Muñoz, profesorica filozofije prava z Univerze v Madridu, Daša Duhaček, soustanoviteljica Centra za ženske študije v Beogradu, ter domači strokovnjaki in poznavalci Arendtine misli Vlasta Jalušič, Mirt Komel in Gorazd Kovačič.

Program bo vključeval niz predavanj in razprav o ključnih temah Arendtinega dela, kot so odgovornost, nasilje, vojna, umetnost in politično mišljenje. Dogodek bo zaokrožil glasbeni večer Arendt Jazz Hour nizozemskega klarinetista Jorisa Roelofsa, ki bo v improvizirani obliki raziskoval politično dimenzijo umetnosti, o kateri je pisala tudi Arendt.

Hannah Arendt, avtorica del Izvori totalitarizma, Vita activa, Eichmann v Jeruzalemu in Resnica in laž v politiki, ostaja eno temeljnih imen sodobnega političnega mišljenja. Konferenca bo priložnost, da se njena zapuščina premisli na novo – kot vir razumevanja in kritičnega premisleka o svetu, v katerem živimo.

Vir & več na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut vabi na konferenco ob Dnevu Hannah Arendt: Aktualnost misli Hannah Arendt ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ratko v svoji zgodbi izpostavlja, da so otroci izbrisanih dolgo ostali spregledani. Pravi, da je njegov boj nadaljevanje boja njegovega očeta in celotne generacije izbrisanih. “Naše zgodbe, zgodbe otrok izbrisanih, ne smejo biti izbrisane in utišane,” poudarja. Njegova življenjska pot, prepletena z izkušnjami diskriminacije, stigmatizacije in upora, odraža družbene razpoke, ki so jih povzročile posledice izbrisa.

Zgodba razkriva, kako se je sistemska izključenost dotaknila vsakdanjega življenja – od šole, zaposlitve, do osnovnega občutka dostojanstva. Ratko pripoveduje o rasizmu, predsodkih in občutku tujosti, ki ga je spremljal skozi otroštvo in mladost, a tudi o moči upora in samoiniciativnega učenja, s katerim si je ustvaril poklicno pot.

Svojo pripoved zaključuje z jasno zavezo: »Želim si, da se boj naših staršev nadaljuje. Mi boja ne bomo predali. Napovedujem boj za pravice otrok izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice.«

Serija Nepozabljeni odpira prostor za glasove, ki so bili dolgo preslišani, ter poziva k priznanju in popravi krivic izbrisa, enega najtemnejših poglavij v novejši zgodovini Slovenije.

Celotno zgodbo si preberite na:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Mirovni inštitut objavil šesto zgodbo iz serije Nepozabljeni: “Zgodbe otrok izbrisanih ne smejo biti izbrisane in utišane!” ️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dvajset let so ga v Sloveniji obravnavali kot državljana BiH, čeprav je ves čas živel tukaj. Iz potrdil je razvidno, da je bil od leta 1979 do 1992 prijavljen v Prekmurju, nato pa je bil nenadoma v sistemu kot državljan BiH – brez dejanske povezave s to državo. Šele leta 2012 se je razjasnilo, da je bil kot otrok prijavljen na jugoslovanski ambasadi v Avstriji, vendar nikoli pravilno vpisan v matično knjigo državljanov. Enaka usoda je doletela številne otroke, rojene v tujini, ki niso bili ustrezno vpisani.

Preberi Mihovo zgodbo:

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nepozabljeni: Mihova zgodba o izbrisu ✍️ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Iz njihovih besed izstopajo skupna sporočila:

• Mir se ne zgodi sam od sebe, zahteva prizadevanje za spravo, pravičnost in vključujoč dialog.
• Ljubezen, sočutje in solidarnost so temelj skupnosti in odpora proti zatiranju.
• Enakost in znanje ustvarjata pogoje za trajen mir.
• Dialog premaguje predsodke in povezuje.

Avtorice in avtorji jasno zavračajo idejo, da mir zagotavlja oboroževanje ali militarizacija. Moč družbe se meri po sposobnosti graditi in ohranjati mir, po pravičnosti, kulturi in povezanosti.

Mirovni inštitut zato poziva: recimo ne oboroževanju, nasilju in vojnam ter zahtevajmo politike, ki dajejo prednost diplomaciji, sodelovanju, razoroževanju in mirovnim rešitvam – v Sloveniji, Evropski uniji in širše.

Mir smo mi.

Vir:

Prispevek Pismo javnosti ob mednarodnem dnevu miru: Mir smo mi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.