»Pozimi imava 19 stopinj. Kadar zebe, sva oblečena v bunde.« (ženska, starejši par, podeželje, dotrajana hiša)

»Ogrevam tam, kjer se zadržujemo … Energija je draga, vse stroške moram načrtovati.« (moški, samohranilec, podeželje)

»Sosedi velikokrat priskočijo na pomoč, da nas kam zapeljejo ali prinesejo, kar rabimo.« (Rominja, vdova)

»Ker so mi ukradli motor, sem moral v vsako smer hoditi 50 minut v službo.« (samski moški, polovično invalidsko upokojen, podeželje)

“Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti” osvetljuje, kako dostop do energije in prevoza neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, socialno vključenost ter zdravje, pa tudi kakšne so posledice za različne skupine prebivalstva. To razumevanje je osnovni pogoj za oblikovanje celovitih politik in učinkovitih ukrepov, ki bodo omogočili izboljšanje za vse.

Namen raziskave v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebne okoliščine, zlasti spol in starost, vplivajo na tveganje za energetsko in prevozno revščino ter ali na pojavnost obeh oblik revščine vplivajo na podoben način. Rezultati pa jasno kažejo, da energetska in prevozna revščina nista zgolj vprašanje infrastrukture ali stroškov energije, ampak predvsem vprašanje družbene pravičnosti.

Ženske z nižjimi pričakovanji

Analiza energetske in prevozne revščine ugotavlja, da se ženske soočajo z višjim tveganjem za energetsko, prevozno in t. i. dvojno revščino – situacijo, ko posameznico hkrati prizadeneta obe obliki revščine. Razlogi za to so povezani z dohodkovno in pokojninsko vrzeljo, ki med drugim pomeni tudi slabše bivalne razmere, in na drugi strani s tem, da ženske prevzemajo več skrbstvenih del in so bolj odvisne od javnega prevoza.

Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj – FER izpostavlja: “Da so ženske v večji meri izpostavljene energetski in prevozni revščini ni presenečenje – ženske imamo na splošno v družbi večje tveganje za revščino, zlasti starejše. Opazile pa smo vzorec, da so osebe, ki so po objektivnih kazalnikih v slabšem položaju, t. j. imajo nižje prihodke, niso lastnice avtomobila ali so bolj energetsko prikrajšane, pogosto podale boljšo subjektivno oceno glede svojega položaja v primerjavi z osebami, ki imajo objektivno boljše gmotno stanje. Zlasti so bile to starejše in mlajše samske ženske ter matere samohranilke. Subjektivna ocena ugodja tako ni nujno zanesljiv kazalnik objektivne izpostavljenosti tveganju, pri tem pa se odpira vprašanje v kolikšni meri deprivilegiran položaj v družbi vpliva na pričakovanja glede možnosti in priložnosti ter razvoj mehanizmov za spopadanje z realnostjo. Temu psihološkemu vidiku bi bilo v prihodnje smotrno posvetiti več pozornosti. Le tako bomo stanje v družbi lahko razumeli in sprejeli ukrepe za večjo enakost.”

Odsev neenakosti in negotovosti

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 2000 oseb, izpostavlja tudi pomemben vpliv starosti. Med najbolj ranljivimi skupinami so mladi med 18. in 34. letom starosti ter starejši med 65. in 74. letom. Mladi se pogosto soočajo z nizkimi prihodki in slabšo dostopnostjo prevoza, medtem ko starejše dodatno prizadenejo slabe bivalne razmere, nižji prihodki in zmanjšana mobilnost.

Katjuša Šavc iz Focusa poudarja: »Če je bil obraz energetske in prevozne revščine nekoč predvsem starejša oseba, raziskava danes razkriva drugačno sliko. Generacija med 18. in 34. letom se vse pogosteje sooča z negotovimi stanovanjskimi razmerami, visokimi stroški bivanja in omejenim dostopom do prevoza. Mladi pogosteje živijo v dragih najemniških stanovanjih slabše kakovosti, pri čemer imajo zelo malo vpliva na izboljšave. Zaradi negotovih zaposlitev in visokih življenjskih stroškov težje dostopajo tudi do avtomobila ali drugih zanesljivih oblik prevoza, čeprav je prevoz pogosto nujen za dostop do službe. Energetska in prevozna revščina tako nista zgolj vprašanje starosti ali individualnih okoliščin, temveč predvsem odsev vse globlje stanovanjske, ekonomske in mobilnostne negotovosti, ki najbolj zaznamuje prav mlajše generacije.«

Janja Smrkolj iz Zavoda Sopotniki dodaja: “Starejši se pri vsakodnevnih opravkih pogosteje soočajo z ovirami kot delovno aktivno prebivalstvo. Pomemben dejavnik je digitalna izključenost, saj gre za generacijo z zelo omejenimi digitalnimi veščinami v vse bolj digitalizirani družbi, kjer brez osnovne digitalne pismenosti pogosto ni mogoče urediti niti obiska pri zdravniku. Tem okoliščinam se pridružujejo še zakoreninjene navade, nizke pokojnine ter slabšanje gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Posledica tega ni le otežen dostop do ključnih informacij za urejanje vsakdanjega življenja, temveč tudi slabši dostop do mehanizmov za zagovorništvo pravic in izboljšanje položaja starejših. V Zavodu Sopotniki smo prispevali izkušnje s terena, ki jih pridobivamo pri izvajanju brezplačnih prevozov za starejše in vključili tudi starejše, ki so delili svoje izkušnje. Njihov položaj je treba nujno upoštevati pri oblikovanju ukrepov za zmanjševanje prevozne in energetske revščine.”

Začaran krog prikrajšanosti

Omejevanje ogrevanja, zmanjševanje prezračevanja, izogibanje prevozu ali odpovedovanje družbenim dejavnostim … Takšna prilagajanja pogosto prikrivajo dejansko prikrajšanost. Posebej zaskrbljujoča pa je pojavnost t. i. dvojne revščine. V raziskavi so analizirale njene učinke z vidika spola, starosti in drugih osebnih okoliščin ter ugotovile, da dvojna energetska ranljivost izraziteje prizadene samske ženske, vdove, samohranilska in enočlanska gospodinjstva ter posameznike_ce z nizkimi dohodki in nižjo stopnjo izobrazbe. Analiza ocenjuje, da je visoko izpostavljenih dvojni revščini približno 2,5 % prebivalstva.

Marjeta Benčina iz Focusa izpostavlja: “Ženske se v večji meri odpovedujejo prevozom, predvsem za prostočasne dejavnosti, kot so krajši izleti, obiski prijateljev in občasni nakupi. V bolj povezanih skupnostih ljudje manj občutijo prevozno ali energetsko revščino. Intervjuvane osebe so socialno mrežo sorodnikov, prijateljic in znancev opisale kot pomembno obliko podpore pri prevozih, posojilih in reševanju nepredvidenih finančnih stisk. Informiranost o obstoječih ukrepih in podporah za blaženje obeh revščin je zelo nizka, zaradi česar številni prebivalci in prebivalke ne izkoristijo pomoči, ki jim je na voljo. Najranljivejših skupin ključne informacije pogosto sploh ne dosežejo, zato ostajajo ujete v začaran krog prikrajšanosti.”

Socialne varovalke za zaščito najšibkejših

Avtorice analize opozarjajo, da globalne energetske krize in podnebni ukrepi povečujejo potrebo po zelenem prehodu in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, vendar morajo države ob tem zagotoviti tudi ustrezne socialne varovalke. Brez njih obstaja nevarnost dodatnega poglabljanja družbenih neenakosti.

Ker se vzroki za energetsko in prevozno revščino pogosto prekrivajo, je še posebej pomembno razvijati usklajene, medsebojno podprte politike, ki bodo hkrati naslovile oba izziva ter sistematčno vključevale vidik spola in starosti. Takšen pristop lahko znatno prispeva k zmanjšanju socialne izključenosti in obremenjevanju okolja.

Ključna priporočila, ki izhajajo iz rezultatov analize Focusa, FER in Sopotnikov:
• razvoj enotnega spremljanja dvojne revščine,
• razširitev nepovratnih sredstev za energetske prenove najbolj ranljivih,
• izboljšanje dostopnosti in pogostosti javnega prevoza, zlasti izven konic in na podeželju,
• zbiranje in analiza po spolu in drugih kategorijah ločenih podatkov, ki bodo omogočili ciljane ukrepe za ženske, mlade, starejše in enostarševska gospodinjstva,
• ukrepi za spodbujanje skupnostnih praks,
• večje vključevanje ranljivih skupin v sooblikovanje politik.

“Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti” je dostopna tukaj.

Analiza je nastala v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine s poudarkom na starejših in ženskah, ki ga financirata Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen projekta je na podlagi boljšega poznavanja oz. razumevanja problematike in potreb ranljivih skupin na področju mobilnosti in energije preko usposabljanj ozavestiti, izobraziti in opolnomočiti pripadnike prizadetih skupin za zmanjševanje obeh revščin skozi spremembo vedenja. Projekt izvaja Focus s partnerji: Zavodom Sopotniki in Forumom za enakopraven razvoj – FER. Eden izmed rezultatov projekta je tudi brezplačna ZENPRE spletna aplikacija za energetsko in mobilnostno svetovanje, ki je dostopna na zenpre.si.

O energetski revščini

Leta 2024 je bilo v Sloveniji približno 59.000 gospodinjstev soočenih z energetsko revščino (SURS), kar je 3000 manj kot leto prej in kaže na trend izboljševanja razmer. Najpogosteje se energetska revščina pojavlja kot posledica kombinacije nizkih prihodkov, visokih cen energije ter slabe energetske učinkovitosti stanovanj. Gre za strukturni problem, ki nesorazmerno prizadene najbolj ranljive skupine, kot so starejši, ženske, enostarševska gospodinjstva, samske osebe, najemniki in najemnice ter osebe z nizkimi dohodki. Energetska revščina pa ni le socialni, temveč tudi zdravstveni in okoljski problem – bivanje v neustrezno ogrevanih ali vlažnih prostorih lahko vodi v poslabšanje zdravja, hkrati pa neučinkovita raba energije povečuje obremenitve okolja.

O prevozni revščini

Prevozno revni so predvsem tiste osebe, ki v kraju bivanja nimajo ustreznega javnega prevoza, hkrati pa nimajo ali ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oziroma si ga težko privoščijo. To jim otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti. V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Slednje izvirajo tako iz različne ponudbe javnega prevoza kot iz različnih povprečnih prihodkov. Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine (Focusova ekonomska študija). Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah.

Kontakta za dodatne informacije:

• Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj, katjusa@focus.si
• Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj – FER, ana.kalin@forumfer.org

Prispevek Ko si težko ogreješ dom in prideš do zdravnika // novice članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S podpisom Javnega pisma slovenski vladi se SLOGA pridružuje Varuhu človekovih pravic, ki je skupaj z Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravic (ki predstavlja več kot 50 nacionalnih institucij) pred nekaj dnevi opozoril na pomanjkljivosti zakonodajnih predlogov paketa Omnibus I. Varuh slovenske odločevalce poziva, da zagotovijo civilno odgovornost podjetij in dostop do pravnega varstva, pristop k skrbnem pregledu, ki temelji na oceni tveganj v verigi podjetja ter obvezo, da podjetja izvajajo svoje načrte za podnebni prehod.

Zakonodajni postopek Omnibus I je predvsem političen preizkus: ali bo Slovenija branila človekove pravice, delavske pravice in okolje ali bo podlegla pritiskom naftnih multinacionalk, interesom skrajne desnice in izsiljevanju tretjih držav.

Foto: Focus

Več v sporočilu za javnost: Focus, društvo za sonaravni razvoj

Prispevek Javno pismo več organizacij Vladi RS o Omnibus I je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na konferenci bodo osvetlili priložnosti, ki jih prinašajo energetske skupnosti za občine, prebivalce in lokalno gospodarstvo, ter poiskali odgovore na ključna vprašanja, povezana z načrtovanjem in izvedbo projektov.

Dogodek, ki ga organizirata Focus in družba Borzen v sodelovanju z Mestno občino Celje, je namenjen predvsem lokalnim skupnostim, ki želijo aktivno sodelovati v prehodu na obnovljive vire energije in krepiti energetsko neodvisnost.

Kaj lahko pričakujete?

• Usmeritve za oblikovanje energetskih skupnosti (zakonodajni okviri, podpore države in EU)
• Praktične izkušnje in primere dobrih praks lokalnih skupnosti
• Povezovanje s ključnimi strokovnjaki in predstavniki ministrstev ter občin
• Tehnične rešitve in podporna orodja za optimizacijo energetske samooskrbe in pridobivanje sredstev

Več na: Konferenca

Prispevek Vabilo na strokovno konferenco »Energetske skupnosti – prebivalci v središču energetskega prehoda« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Focus je pripravil pregled primerov iz Francije, Nemčije, Švice in Belgije, kjer so s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja že vzpostavili učinkovite mehanizme za zmanjšanje energetske revščine v najemniških gospodinjstvih.

Prispevek Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Focus je pripravil pregled primerov iz Francije, Nemčije, Švice in Belgije, kjer so s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja že vzpostavili učinkovite mehanizme za zmanjšanje energetske revščine v najemniških gospodinjstvih. Med ukrepi so:

• davčne olajšave za prenove ob reguliranih najemninah,
• prepoved oddaje energetsko najslabših stanovanj,
• subvencije za energetske prenove,
• energetski pregledi, toplotno snemanje in namensko svetovanje.

Ti pristopi dokazujejo, da je mogoče doseči bolj pravične in trajnostne rešitve, če se združijo finančne spodbude, jasen pravni okvir in tehnična podpora.

Ker lastniki nosijo stroške prenove, koristi pa imajo najemniki, pogosto ni motivacije za vlaganja. Brez ustrezne regulacije lahko prenove vodijo v zvišanje najemnin in pojav t. i. renovikcije – izselitve zaradi prenove. Focus zato poziva k oblikovanju novih politik, ki bi zaščitile najemnike in hkrati spodbudile lastnike k prenovam.

Po podatkih SURS v Sloveniji v energetski revščini živi 7,3 % gospodinjstev, med najemniki pa kar 15 % – približno 13.000 gospodinjstev oziroma 26.000 ljudi. Največjo težavo predstavljajo visoki tekoči stroški, ki so posledica slabe energetske učinkovitosti stanovanj.

Publikacija Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih ponuja več kot 10 uspešnih evropskih pristopov, ki lahko služijo kot izhodišče za nove politike v Sloveniji. Cilj je zmanjšati stroške energije, izboljšati življenjske razmere in zagotoviti enakopraven dostop do energije za vse najemnike.

Več informacij:

• Quentin Drouet, Focus – quentin@focus.si
• Katja Huš, Focus – katja@focus.si

Vir:

Publikacija: Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih 2025

Prispevek Energetske prenove najemnih stanovanj – kako motivirati najemodajalce in zaščititi najemnike? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Ljubljana, Bruselj, 16. oktober 2025 – Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa. A analiza organizacije T&E, ki temelji na podatkih o emisijah 127.000 priključnih hibridov, razkriva, da ta vozila v resnici izpustijo bistveno več, kot proizvajalci navajajo, pri tem pa vozniki zaradi skrite porabe goriva v povprečju plačajo 500 evrov več na leto.

Emsije priključnih hibridov so skoraj petkrat višje od uradnih

Priključni hibridi naj bi zmanjševali emisije in porabo goriva z izmeničnim preklapljanjem med baterijo ter bencinskim ali dizelskim motorjem. A v resničnih voznih razmerah so izpusti CO₂ priključnih hibridov skoraj petkrat višji, kot kažejo uradni testi. Podatki iz resničnega sveta se močno razlikujejo od standardiziranih WLTP testov, pri katerih vozila vozijo po scenarijih, ki jih regulatorji štejejo za »običajne«.

Po analizi T&E, ki temelji na podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), priključni hibridi v povprečju izpustijo 135 g CO₂ na kilometer, medtem ko je pri bencinskih in dizelskih avtomobilih povprečje 166 g CO₂/km. Podatki temeljijo na dejanski porabi goriva, zabeleženi pri 127.000 vozilih, registriranih leta 2023.

Motorji delujejo tudi v električnem načinu

Tudi ko vozila vozijo v električnem načinu, priključni hibridi v povprečju porabijo 3 litre bencina na 100 kilometrov, kažejo podatki EEA. Posledično v povprečju izpustijo 68 g CO₂/km, kar je 8,5-krat več od uradno navedenih vrednosti. Razlog je v tem, da imajo električni motorji priključnih hibridov premalo moči za višje hitrosti ali strme vzpone, zato pogosto vklopijo motor z notranjim zgorevanjem. V povprečju motor zagotavlja moč za skoraj tretjino razdalje, prevožene v »električnem« načinu.

500 evrov več na leto

Poročilo ugotavlja, da zaradi skrite porabe goriva tako v električnem kot konvencionalnem načinu vozniki priključnih hibridov v povprečju plačajo 500 evrov več na leto za gorivo in polnjenje. Poleg tega so priključni hibridi dražji za nakup kot čistejše alternative. Povprečna prodajna cena priključnega hibrida v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu leta 2025 znaša 55.700 evrov, kažejo podatki Bloomberg Intelligence — to je 15.200 evrov več od povprečne cene baterijskega električnega vozila.

Čeprav je v Sloveniji delež priključnih hibridov v  celotni floti osebnih vozil razmeroma majhen pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da se delež prvič registriranih hibridnih vozil povečuje. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je bilo septembra 2025 registriranih 181 priključnih hibridov, kar je za 61,6 odstotka več kot septembra 2024.

Katjuša Šavc, sodelavka okoljske organizacije Focus:

“Priključne hibride se je uvajalo kot prehodno tehnologijo za zmanjšanje emisij CO₂, a po desetletju njihove prodaje niso izpolnili obljub. Podatki jasno kažejo, da v praksi povzročajo skoraj toliko emisij kot običajna vozila. Električni način vožnje se uporablja veliko manj, kot predvidevajo testi, zato so dejanske emisije precej višje. Če želimo doseči podnebne cilje in pravi prehod na brezogljično mobilnost, je nujno, da politike temeljijo na dejanskih podatkih, ne na obljubah industrije.”

Avtomobilska industrija pritiska na zakonodajo EU

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi lahko priključne hibride prodajala tudi po letu 2035, ko začne veljati evropska prepoved prodaje vozil z izpusti. Proizvajalci zahtevajo tudi odpravo faktorjev uporabe, ki jih je EU uvedla za popravek razkoraka med uradnimi in dejanskimi emisijami priključnih hibridov. Ti faktorji, ki se bodo postopno uveljavljali v letih 2025 in 2027, naj bi postopoma zmanjšali razkorak in tako proizvajalce spodbudili k večji prodaji električnih baterijskih vozil.

Lucien Mathieu, direktor za področje avtomobilov pri T&E:

»Rahljanje pravil za priključne hibride je, kot bi izvrtali luknjo v ladjo evropske zakonodaje o emisijah CO₂. Namesto da bi trg usmerjali k cenovno dostopnim brezemisijskim vozilom, ga bodo proizvajalci preplavili z dragimi in onesnažujočimi hibridi. S tem tvegamo spodkopati stabilnost vlaganj v električno mobilnost, ki jo trg nujno potrebuje.«

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na to so opozorili strokovnjaki na okrogli mizi »Odstiramo nevidne sestavine v hrani«, ki so jo 24. septembra organizirali Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Dogodek je uvedla dokumentarna pripoved romunske novinarke Elene Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța, ki sta skozi projekt Zdoma (Plecat) prikazala realnost migrantskih delavcev v evropskem kmetijstvu – ljudi, ki pridelujejo hrano za evropske potrošnike, a sami pogosto živijo v revščini in negotovosti.

Skrite zgodbe hrane

“Potrošnik je pri večini izdelkov slabo obveščen – od tega, da je poreklo lahko zapisano le kot kraj prepakiranja, do tega, da o trajnosti izdelka vemo zelo malo,” je poudaril Boštjan Okorn iz ZPS. Poudaril je, da oznake, kot je “narejeno v Sloveniji”, pogosto prikrivajo dejstvo, da je bila hrana pridelana ali obdelana v tujini. Primer takšne zavajajoče prakse je tudi označevanje uvoženih oreščkov ali mesnih izdelkov kot “slovenskih”.

Na okrogli mizi so sodelujoči opozorili, da so tovrstne prakse prisotne tudi v Sloveniji. “Trgovce so že doletele kazni zaradi zavajajočih oznak. Oznake, kot sta Narejeno s srcem ali Kakovost iz Slovenije, so bile umaknjene zaradi napačnega navajanja porekla,” je spomnila Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Izkoriščanje delavcev – tudi doma

Tudi Slovenija ni izjema pri izkoriščanju delavcev. Primeri z kmetije Bobnar in podjetja Marinblu so razkrili nečloveške delovne razmere v prehrambni industriji. “Takšna podjetja bi bilo treba zapreti – v tujini to storijo, pri nas pa še čakamo,” je bil jasen Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. Ob tem je opozoril na odgovornost potrošnikov, ki z vsakodnevnimi nakupi sooblikujejo trg: “Nobeno delo ni vredno tega, da si uničiš zdravje. Potrošniki imamo moč – in dolžnost – zahtevati pravičnost.”

Certifikati in oznake – komu verjeti?

Po besedah Žive Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije je eden največjih izzivov v poplavi oznak in certifikatov prav pomanjkanje jasnosti: “Noben certifikat ni vreden sto odstotkov zaupanja. Uradni, nacionalni certifikati so načeloma bolj verodostojni kot tisti, ki si jih podeljujejo podjetja sama.” Dodala je, da tudi uradni sistemi pogosto ne zadoščajo pri zaščiti najšibkejših delavcev v globalnih verigah.

‘Narejeno v Sloveniji’ – pa je res? Oznaka je lahko zavajajoča.

Digitalni potni list za izdelke – korak k večji preglednosti

Med obetavnimi rešitvami so strokovnjaki izpostavili digitalni potni list za izdelke, ki bo potrošnikom omogočil dostop do podatkov o trajnostnosti, poreklu in popravljivosti izdelkov. Projekt Watson pa razvija tehnologijo za hitro DNK analizo živil, s katero bi bilo mogoče odkriti ponaredke in povečati sledljivost hrane, zlasti pri izdelkih, kot so med, oljčno olje in meso.

Potrebne so sistemske spremembe

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da posamezne potrošniške odločitve niso dovolj. Brez sistemskih sprememb in politične volje se zlorabe in zavajanja ne bodo zmanjšali. “Dokler bomo kot družba zasledovali le dobiček, bo prostor za izkoriščanje vedno obstajal,” je poudarila Lopatič.

Ena ključnih potez bi bila po njenem mnenju sprejetje Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki bi podjetja zavezala k odgovornosti za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v njihovih dobavnih verigah.

Sporazum EU–Mercosur – grožnja kmetijstvu in okolju

V razpravi je Živa Kavka Gobbo opozorila tudi na nevarnosti sporazuma EU–Mercosur, ki bi omogočil povečanje uvoza cenejših, a pogosto manj kakovostnih živil iz Južne Amerike: “Sporazum bo prinesel večji pritisk na evropske kmete, okolje in zdravje ljudi. Izdelki, obdelani s pesticidi, ki so pri nas prepovedani, bodo postali del našega prehranskega sistema.”

Sporazum še ni ratificiran, kar pomeni, da ga je še mogoče zaustaviti. Več držav članic EU je že izrazilo nasprotovanje, Slovenija pa svoje stališče še ni uradno predstavila.

Organizatorji pozivajo državljane, naj se pridružijo kampanji za ustavitev škodljivega trgovinskega sporazuma in podprejo odgovorno, pravično in trajnostno prehransko politiko, ki spoštuje človekove pravice in okolje.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nevidne sestavine na krožniku – od izkoriščanja delavcev do zavajajočih oznak je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ste se kdaj vprašali, kaj kupite, ko kupite hrano? 

Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. In mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije.

Vabimo vas na dva dogodka, na katerih bomo razkrivali ‘nevidne sestavine’ v hrani – skozi osebne zgodbe, novinarsko raziskovanje, fotografije in film.

Na obeh dogodkih bosta z nami tudi raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț, avtorja večkrat nagrajenega dokumentarnega projekta Away (Plecat), ki že več let spremlja življenja romunskih migrantskih delavcev po Evropi.

Njuno delo razkriva razmere, ki jih potrošniki redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Njun projekt je leta 2021 prejel štipendijo Pulitzerjevega centra in več romunskih nagrad ter bil nominiran za nagrado True Story Award 2025 in Evropsko nagrado za tisk 2023. Gre za doslej najobsežnejši dokumentarni projekt o romunskih migracijah v Evropi, ki osvetljuje čustveno in družbeno realnost generacije, ki spreminja tako Romunijo kot Evropo.

Na prvem dogodku, ki ga organiziramo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije, bomo razkrili nekaj »nevidnih sestavin« hrane, iz prve roke dobili vpogled v razmere na evropskih plantažah in predstavili nekaj praktičnih rešitev, ki so oz. bodo potrošnikom v pomoč pri preverjanju porekla hrane.

Raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț bosta dogodek otvorila s fotografsko pripovedjo o migrantskih delavcih v evropskem kmetijstvu – fotografije osvetljujejo realnost, ki je skrita očem potrošnikov.

Na dogodku bomo razkrili nevidne sestavine hrane, ki jih deklaracije ne vključujejo in  razbili nekaj razširjenih mitov:

• da oznaka »narejeno v Sloveniji« vedno pomeni lokalno poreklo,

• da certifikati vedno zagotavljajo pravičnost in transparentnost,

• in da je evropski trg prehrane urejen.

S praktičnim primerom bomo pokazali, kako lahko nove tehnologije – digitalni potni listi izdelkov, mobilne aplikacije in pametno označevanje – v prihodnosti potrošnikom pomagajo preveriti poreklo, pristnost in sprejemati bolj etične odločitve.

Vabilo s programom je dostopno TUKAJ.

Udeležba je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosijo za prijavo: TUKAJ.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Odstiramo nevidne sestavine v hrani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru evropskega projekta RENOVERTY so pripravili tri sklope priporočil za politike, ki ponujajo konkretne rešitve: od širjenja finančnih spodbud Eko sklada za ranljiva gospodinjstva do večje vključenosti lokalnih akterjev pri ozaveščanju in prilagoditve kriterijev za subvencije. Poseben poudarek je na vključevanju energetsko revnih v energetske skupnosti, ki prinašajo nižje stroške energije in večjo odpornost na tržne spremembe.

»Če želimo, da nobeno gospodinjstvo ne ostane zadaj, moramo ukrepati ciljno, povezano in dolgoročno,« poudarja Katja Huš iz Focusa, ki je vodila slovenski del projekta. RENOVERTY že izvaja pilotne prenovitvene načrte v Zasavju, dolgoročno pa želi razširiti model po vsej EU.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek FOCUS: Priporočila za zmanjševanje energetske revščine na podeželju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 Torek, 9.9.

 15:30 – 20:00

 Ljubljana, center Rog

Preliminarni program:

15:30 – Registracija udeležencev
16:00 – Uvodni nagovori
16:15 – Futuring delavnica z Živo Kavko – Leto 2050: Kako smo razrešili podnebno krizo?
17:30 – Odmor
18:00 – Kaj se je zgodilo v preteklem letu na področju podnebnih politik?
18:15 – World Cafe s podnebnim delegatom Janom Zupanom – Če bi odločali mladi: Stališča za COP
20:00 – Neformalno druženje

Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Registracija na povezavi: Obrazec za registracijo

Več na: Mladinski svet Slovenije

Vljudno vabljeni!

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Vabilo na Mladinski energetsko-podnebni forum 2025 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Organizatorji vabijo članice in člane Mreže za pravičen prehod na dogodek, katerega namen je, da v času zaostrovanja podnebne in drugih sistemskih kriz okrepimo napredna podnebna prizadevanja – boj za pravičen zeleni prehod “od spodaj navzgor”, ki bo zmožen zagotoviti dobro življenje za vse na ohranjenem planetu.

PRAVIČEN ZELENI PREHOD ZA SOLIDARNOST IN ENAKOST: ORGANIZIRAJMO SE!

• Kdaj? 25. september od 14.00 do 20.00
• Kje? v veliki dvorani Dijaškega doma Tabor v Ljubljani

Na dogodku bomo prvič javno predstavili novonastajajočo Mrežo za pravičen prehod ter spoznali tudi druge dobre prakse organiziranja za pravičen prehod, od katerih se lahko učimo in črpamo navdih. Med drugim bodo z nami predstavniki britanske koalicije Climate Justice Coalition in organizacije Solidarity Economy Center (Szolidáris Gazdaság Központ) z Madžarske, ki deluje na štirih temeljnih področjih: skupnostna energija, stanovanjske zadruge, preskrba s hrano in delavsko organiziranje.

V drugem delu se bomo organizirali. Iskali in krepili bomo povezave med prisotnimi kolektivi in družbenimi boji ter se posvetili vsebinskim in strateškim razpravam, kako v prihodnje delovati ter okrepiti naša skupna prizadevanja. Temu bo namenjenih več vzporednih delavnic:

1. kako izboriti boljši javni potniški promet,
2. kako razširiti agroekološke prakse po meri pridelovalcev, skupnosti in okolja ter
3. kako povezati migrantski in podnebni boj v prizadevanja za podnebno pravično družbo.

Za okrepčitev bo poskrbela menza študentskega društva Iskra.

K udeležbi posebej vabimo predstavnike in predstavnice civilnodružbenih organizacij, kolektivov, iniciativ in gibanj, delavstvo in
študentstvo, sindikaliste ter vse ostale, ki vas nagovorijo prizadevanja za okoljsko in socialno boljši jutri. Na prvi del dogodka vabljeni tudi novinarke in novinarji.

Udeležba na dogodku je brezplačna.

Prijave zbiramo tukaj: https://forms.gle/qEVYW5dQd7zGfryy7

Celotno Vabilo na dogodek Mreža za pravičen prehod!

Prispevek Vabilo na dogodek: Pravičen zeleni prehod za solidarnost in enakost: organizirajmo se! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podnebni ukrepi, ki so usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, niso nujni le za preprečevanje najhujših posledic podnebne krize, temveč prinašajo tudi konkretne koristi za ljudi in gospodarstvo. Slovenija bi z ambicioznim podnebnim ukrepanjem do leta 2030 pridobila skoraj 4 milijarde evrov koristi: od boljšega zdravja in več delovnih mest do večje energetske varnosti in preprečevanja podnebnih škod, kaže poročilo Paris Pact Payoff, ki je lani nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) in pri katerem je sodelovala tudi slovenska okoljska organizacija Focus.

A koristi se ne bodo uresničile same od sebe. Ključno vprašanje ni več, ali bomo ukrepali, temveč kako bomo prišli do cilja podnebne nevtralnosti. In pri tem je eden najpomembnejših dejavnikov financiranje. Brez zadostnih, stabilnih in pravično razporejenih finančnih virov podnebni cilji ostajajo le na papirju. Slovenija ima še veliko neizkoriščenega potenciala in je sredi podnebne krize brez jasnega načrta, kdo bo financiral zeleni prehod in pod kakšnimi pogoji, zato obstaja resno tveganje, da bomo zamudili priložnost za pravičen in učinkovit prehod.

Premalo, neučinkovito in nepravično razdeljeno

Novo poročilo Pravično financiranje zelenega prehoda v Sloveniji, ki so ga pripravili v okoljski organizaciji Focus povzema analizo, kako v Sloveniji trenutno poteka financiranje podnebnih ukrepov – in kdo pri tem nosi največje breme.

Ključne ugotovitve analize so:

Investicijski primanjkljaj: Trenutno predvidene prihodnje investicijske potrebe in javne spodbude v Sloveniji niso zadostne za uresničitev ciljev podnebne nevtralnosti, skladnih s Pariškim sporazumom. V ključnem dokumentu, Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je ocenjeno, da Slovenija do leta 2030 potrebuje vsaj 57 milijard evrov investicij za zeleni prehod, od tega 22 milijard evrov za energetsko-podnebne ukrepe. Več kot 60 % teh sredstev naj bi zagotovil zasebni sektor, ni pa določenih mehanizmov, kako to doseči.

Nepravična porazdelitev bremen in spodbud: Gospodinjstva prispevajo več kot polovico vseh okoljskih davkov, a prejmejo manj spodbud kot industrija. Najranljivejši nosijo največje breme, medtem ko najbogatejši s svojo luksuzno potrošnjo in investicijami povzročajo nesorazmerno visoke emisije. Če so spodbude omejene, lahko to vodi v povečanje socialne neenakosti, saj bogatejša gospodinjstva lažje dostopajo do sredstev in ukrepov, medtem ko ranljivejše skupine ostajajo izključene iz zelenega prehoda. To dodatno zaostruje socialno-ekonomske razlike in pomembno vpliva na naklonjenost javnosti zelenemu prehodu.

Neučinkoviti finančni mehanizmi: Trenutni sistem spodbud ne zagotavlja zadostne podpore za gospodinjstva, ki se soočajo z visokimi začetnimi stroški energetske prenove in prehoda nasploh. Na drugi strani podjetja z visokimi dobički pogosto prejemajo javna sredstva, ki jih nato ne vlagajo v zeleni prehod, temveč jih razporedijo med svoje delničarje.

Glede na to, da za potrebe ambicioznega zelenega prehoda, ki bi bil v skladu s Pariškim sporazumom, v Sloveniji primanjkuje sredstev, bi bilo treba razmisliti o dodatnih virih financiranja, ki bi lahko zmanjšali obremenitev širše populacije in zagotovili pravičnejšo porazdelitev stroškov prehoda.

Kako do bolj pravičnega in učinkovitega financiranja?

Da bi Slovenija lahko izkoristila vse koristi zelenega prehoda in hkrati zagotovila, da bo ta ekonomsko vzdržen in socialno pravičen, je treba nujno preoblikovati način, kako financiramo podnebne ukrepe. V poročilu zato Focus izpostavlja naslednja priporočila za bolj pravično in učinkovito financiranje:

Progresivna davčna reforma: Uvedba davka na onesnaževalno elito, njihove investicije in luksuzno potrošnjo bi omogočila preusmeritev sredstev od najpremožnejših k ukrepom, ki koristijo večini. Po vzoru Španije bi lahko davek na premoženje najbogatejših 0,5 % prebivalcev Slovenije prinesel več kot 600 milijonov evrov letno.

Pravičen Socialni sklad za podnebje: S črpanjem denarja iz tega sklada moramo preseči zgolj blaženje posledic sistema ETS2 ter izkoristiti priložnost za zmanjševanje energetske in prevozne revščine. Slovenski Socialni načrt za podnebje naj vključuje ukrepe, kot so podnebne dividende, vlaganja v javni prevoz, energetsko učinkovita neprofitna stanovanja in vključevanje ranljivih v energetske skupnosti.

Transparentnost in vključevanje javnosti: Predlog za to je vzpostavitev nacionalnega participativnega proračuna za podnebne ukrepe, neodvisnega nadzornega organa za spremljanje porabe sredstev ter javne razprave, ki aktivno vključujejo sindikate, okoljske organizacije, lokalne skupnosti in ranljive skupine.

Pogojevanje spodbud in nadzor: Javna sredstva ne bi smela biti dodeljena podjetjem, ki ne vlagajo v zeleni prehod. Spodbude morajo biti vezane na stroga okoljska in socialna merila. Črtati je potrebno vse subvencije za fosilna goriva in ne spodbujati rasti rabe energije. Hkrati pa mora biti nadzor nad porabo sredstev za zeleni prehod v industriji zelo natančen in podroben, da bodo javna sredstva optimalno porabljena.

Luka Mofardin iz okoljske organizacije Focus, ki je avtor poročila, izpostavlja: »Če želimo, da bo zeleni prehod uspešen, mora biti zasnovan tako, da koristi dosežejo čim širši krog ljudi. Pravičnost ni le moralno vprašanje, temveč pogoj za dolgoročno učinkovitost in družbeno podporo. Le s pravičnim in vključujočim financiranjem lahko zagotovimo, da bodo podnebni ukrepi resnično prispevali k zmanjševanju neenakosti, izboljšanju kakovosti življenja in odpornosti družbe na podnebne in socialne izzive.«

Do poročila Pravično financiranje zelenega prehoda v Sloveniji, ki je nastalo v okviru projekta LIFE TogetherFor1.5, lahko dostopate tukaj.

Vir & več:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.