S pomočjo cirkuških elementov obiskovalce popelje skozi kompleksen kmetijsko- prehranski sistem in razkrije skrite plati globalne pridelave hrane. V »rdečem šotoru« so predstavljeni vplivi pesticidov na zdravje ljudi, izkoriščanje delavcev, neenakosti, vpliv velikih korporacij in okoljske posledice intenzivne pridelave. »Zeleni šotor« pa pokaže, da rešitve že obstajajo – od agroekologije do pravične trgovine in uspešnih praks, ki povezujejo ljudi, naravo in lokalne skupnosti po celem svetu.

Razstava Cirque du Soil, ki potuje po Evropi, je nastala v sodelovanju 14 evropskih organizacij v okviru projekta Rebooting the Food System. V Sloveniji jo je na več lokacijah v Ljubljani in Mariboru predstavila okoljska organizacija Focus, ki je sodelovala tudi pri njenem nastanku. Razstava dokazuje, da lahko izobraževanje ljudi spodbudi k razmisleku in jih navdihne za spremembe. Njeno sporočilo je preprosto: hrana ni le dobrina, temveč tudi temeljna človekova pravica in ključ do bolj pravične, zdrave in trajnostne prihodnosti. Vsak krožnik lahko postane del pozitivne zgodbe.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo je prispeval Focus, sliko pa Eva Božič.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Cirque du Soil: razstava, ki spreminja pogled na hrano je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Avtomobili so vsako leto vse večji, kar zažira javni prostor ter predstavlja nevarnost za otroke na cestah.

Raziskava, ki jo povzemajo T&E, Clean Cities, Focus in CIPRA Slovenija, ugotavlja, da se nova vozila vsako leto v povprečju podaljšajo za 1,2 cm, razširijo za 0,5 cm in dvignejo za 0,5–1 cm (pri pokrovu motorja). Vzrok ni potreba kupcev po več prostora, temveč dobičkonosnost večjih in dražjih SUV-jev za proizvajalce.

Kakšne so posledice?

Manj parkirnih mest. Do leta 2040 bi lahko evropske prestolnice izgubile na tisoče parkirnih mest ob cestah – London tudi do 118.000, Berlin do 117.000, Rim do 95.000. Tudi v Ljubljani se to že kaže: nekatera parkirišča in starejše garažne hiše ne ustrezajo več dimenzijam sodobnih avtomobilov.

Več smrtnih žrtev v prometu. Vse višji pokrovi motorjev (do 86,2 cm povprečno do 2040) so še posebej nevarni za otroke, ki ob trku pogosteje utrpijo poškodbe glave in prsnega koša. Po ocenah bi lahko trend do leta 2040 prinesel 400 dodatnih smrti letno, skupaj pa med 2026 in 2040 približno 2.500 odraslih in 79 otrok več kot v scenariju z razumno velikostjo vozil – pri pešcih-otrocih to pomeni do 40 % več smrtnih žrtev.

Nevladne organizacije zato predlagajo omejitev višine pokrova motorja na 85 cm in širine na 192 cm, višje davke na velika vozila, posodobljene varnostne teste (Euro NCAP) in parkirnine, prilagojene velikosti in teži avtomobila.

Več pa lahko preberete na tej povezavi.

Prispevek Vse večji avtomobili se zažirajo v javni prostor in ogrožajo varnost otrok je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Pozimi imava 19 stopinj. Kadar zebe, sva oblečena v bunde.« (ženska, starejši par, podeželje, dotrajana hiša)

»Ogrevam tam, kjer se zadržujemo … Energija je draga, vse stroške moram načrtovati.« (moški, samohranilec, podeželje)

»Sosedi velikokrat priskočijo na pomoč, da nas kam zapeljejo ali prinesejo, kar rabimo.« (Rominja, vdova)

»Ker so mi ukradli motor, sem moral v vsako smer hoditi 50 minut v službo.« (samski moški, polovično invalidsko upokojen, podeželje)

“Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti” osvetljuje, kako dostop do energije in prevoza neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, socialno vključenost ter zdravje, pa tudi kakšne so posledice za različne skupine prebivalstva. To razumevanje je osnovni pogoj za oblikovanje celovitih politik in učinkovitih ukrepov, ki bodo omogočili izboljšanje za vse.

Namen raziskave v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebne okoliščine, zlasti spol in starost, vplivajo na tveganje za energetsko in prevozno revščino ter ali na pojavnost obeh oblik revščine vplivajo na podoben način. Rezultati pa jasno kažejo, da energetska in prevozna revščina nista zgolj vprašanje infrastrukture ali stroškov energije, ampak predvsem vprašanje družbene pravičnosti.

Ženske z nižjimi pričakovanji

Analiza energetske in prevozne revščine ugotavlja, da se ženske soočajo z višjim tveganjem za energetsko, prevozno in t. i. dvojno revščino – situacijo, ko posameznico hkrati prizadeneta obe obliki revščine. Razlogi za to so povezani z dohodkovno in pokojninsko vrzeljo, ki med drugim pomeni tudi slabše bivalne razmere, in na drugi strani s tem, da ženske prevzemajo več skrbstvenih del in so bolj odvisne od javnega prevoza.

Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj – FER izpostavlja: “Da so ženske v večji meri izpostavljene energetski in prevozni revščini ni presenečenje – ženske imamo na splošno v družbi večje tveganje za revščino, zlasti starejše. Opazile pa smo vzorec, da so osebe, ki so po objektivnih kazalnikih v slabšem položaju, t. j. imajo nižje prihodke, niso lastnice avtomobila ali so bolj energetsko prikrajšane, pogosto podale boljšo subjektivno oceno glede svojega položaja v primerjavi z osebami, ki imajo objektivno boljše gmotno stanje. Zlasti so bile to starejše in mlajše samske ženske ter matere samohranilke. Subjektivna ocena ugodja tako ni nujno zanesljiv kazalnik objektivne izpostavljenosti tveganju, pri tem pa se odpira vprašanje v kolikšni meri deprivilegiran položaj v družbi vpliva na pričakovanja glede možnosti in priložnosti ter razvoj mehanizmov za spopadanje z realnostjo. Temu psihološkemu vidiku bi bilo v prihodnje smotrno posvetiti več pozornosti. Le tako bomo stanje v družbi lahko razumeli in sprejeli ukrepe za večjo enakost.”

Odsev neenakosti in negotovosti

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 2000 oseb, izpostavlja tudi pomemben vpliv starosti. Med najbolj ranljivimi skupinami so mladi med 18. in 34. letom starosti ter starejši med 65. in 74. letom. Mladi se pogosto soočajo z nizkimi prihodki in slabšo dostopnostjo prevoza, medtem ko starejše dodatno prizadenejo slabe bivalne razmere, nižji prihodki in zmanjšana mobilnost.

Katjuša Šavc iz Focusa poudarja: »Če je bil obraz energetske in prevozne revščine nekoč predvsem starejša oseba, raziskava danes razkriva drugačno sliko. Generacija med 18. in 34. letom se vse pogosteje sooča z negotovimi stanovanjskimi razmerami, visokimi stroški bivanja in omejenim dostopom do prevoza. Mladi pogosteje živijo v dragih najemniških stanovanjih slabše kakovosti, pri čemer imajo zelo malo vpliva na izboljšave. Zaradi negotovih zaposlitev in visokih življenjskih stroškov težje dostopajo tudi do avtomobila ali drugih zanesljivih oblik prevoza, čeprav je prevoz pogosto nujen za dostop do službe. Energetska in prevozna revščina tako nista zgolj vprašanje starosti ali individualnih okoliščin, temveč predvsem odsev vse globlje stanovanjske, ekonomske in mobilnostne negotovosti, ki najbolj zaznamuje prav mlajše generacije.«

Janja Smrkolj iz Zavoda Sopotniki dodaja: “Starejši se pri vsakodnevnih opravkih pogosteje soočajo z ovirami kot delovno aktivno prebivalstvo. Pomemben dejavnik je digitalna izključenost, saj gre za generacijo z zelo omejenimi digitalnimi veščinami v vse bolj digitalizirani družbi, kjer brez osnovne digitalne pismenosti pogosto ni mogoče urediti niti obiska pri zdravniku. Tem okoliščinam se pridružujejo še zakoreninjene navade, nizke pokojnine ter slabšanje gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Posledica tega ni le otežen dostop do ključnih informacij za urejanje vsakdanjega življenja, temveč tudi slabši dostop do mehanizmov za zagovorništvo pravic in izboljšanje položaja starejših. V Zavodu Sopotniki smo prispevali izkušnje s terena, ki jih pridobivamo pri izvajanju brezplačnih prevozov za starejše in vključili tudi starejše, ki so delili svoje izkušnje. Njihov položaj je treba nujno upoštevati pri oblikovanju ukrepov za zmanjševanje prevozne in energetske revščine.”

Začaran krog prikrajšanosti

Omejevanje ogrevanja, zmanjševanje prezračevanja, izogibanje prevozu ali odpovedovanje družbenim dejavnostim … Takšna prilagajanja pogosto prikrivajo dejansko prikrajšanost. Posebej zaskrbljujoča pa je pojavnost t. i. dvojne revščine. V raziskavi so analizirale njene učinke z vidika spola, starosti in drugih osebnih okoliščin ter ugotovile, da dvojna energetska ranljivost izraziteje prizadene samske ženske, vdove, samohranilska in enočlanska gospodinjstva ter posameznike_ce z nizkimi dohodki in nižjo stopnjo izobrazbe. Analiza ocenjuje, da je visoko izpostavljenih dvojni revščini približno 2,5 % prebivalstva.

Marjeta Benčina iz Focusa izpostavlja: “Ženske se v večji meri odpovedujejo prevozom, predvsem za prostočasne dejavnosti, kot so krajši izleti, obiski prijateljev in občasni nakupi. V bolj povezanih skupnostih ljudje manj občutijo prevozno ali energetsko revščino. Intervjuvane osebe so socialno mrežo sorodnikov, prijateljic in znancev opisale kot pomembno obliko podpore pri prevozih, posojilih in reševanju nepredvidenih finančnih stisk. Informiranost o obstoječih ukrepih in podporah za blaženje obeh revščin je zelo nizka, zaradi česar številni prebivalci in prebivalke ne izkoristijo pomoči, ki jim je na voljo. Najranljivejših skupin ključne informacije pogosto sploh ne dosežejo, zato ostajajo ujete v začaran krog prikrajšanosti.”

Socialne varovalke za zaščito najšibkejših

Avtorice analize opozarjajo, da globalne energetske krize in podnebni ukrepi povečujejo potrebo po zelenem prehodu in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, vendar morajo države ob tem zagotoviti tudi ustrezne socialne varovalke. Brez njih obstaja nevarnost dodatnega poglabljanja družbenih neenakosti.

Ker se vzroki za energetsko in prevozno revščino pogosto prekrivajo, je še posebej pomembno razvijati usklajene, medsebojno podprte politike, ki bodo hkrati naslovile oba izziva ter sistematčno vključevale vidik spola in starosti. Takšen pristop lahko znatno prispeva k zmanjšanju socialne izključenosti in obremenjevanju okolja.

Ključna priporočila, ki izhajajo iz rezultatov analize Focusa, FER in Sopotnikov:
• razvoj enotnega spremljanja dvojne revščine,
• razširitev nepovratnih sredstev za energetske prenove najbolj ranljivih,
• izboljšanje dostopnosti in pogostosti javnega prevoza, zlasti izven konic in na podeželju,
• zbiranje in analiza po spolu in drugih kategorijah ločenih podatkov, ki bodo omogočili ciljane ukrepe za ženske, mlade, starejše in enostarševska gospodinjstva,
• ukrepi za spodbujanje skupnostnih praks,
• večje vključevanje ranljivih skupin v sooblikovanje politik.

“Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti” je dostopna tukaj.

Analiza je nastala v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine s poudarkom na starejših in ženskah, ki ga financirata Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen projekta je na podlagi boljšega poznavanja oz. razumevanja problematike in potreb ranljivih skupin na področju mobilnosti in energije preko usposabljanj ozavestiti, izobraziti in opolnomočiti pripadnike prizadetih skupin za zmanjševanje obeh revščin skozi spremembo vedenja. Projekt izvaja Focus s partnerji: Zavodom Sopotniki in Forumom za enakopraven razvoj – FER. Eden izmed rezultatov projekta je tudi brezplačna ZENPRE spletna aplikacija za energetsko in mobilnostno svetovanje, ki je dostopna na zenpre.si.

O energetski revščini

Leta 2024 je bilo v Sloveniji približno 59.000 gospodinjstev soočenih z energetsko revščino (SURS), kar je 3000 manj kot leto prej in kaže na trend izboljševanja razmer. Najpogosteje se energetska revščina pojavlja kot posledica kombinacije nizkih prihodkov, visokih cen energije ter slabe energetske učinkovitosti stanovanj. Gre za strukturni problem, ki nesorazmerno prizadene najbolj ranljive skupine, kot so starejši, ženske, enostarševska gospodinjstva, samske osebe, najemniki in najemnice ter osebe z nizkimi dohodki. Energetska revščina pa ni le socialni, temveč tudi zdravstveni in okoljski problem – bivanje v neustrezno ogrevanih ali vlažnih prostorih lahko vodi v poslabšanje zdravja, hkrati pa neučinkovita raba energije povečuje obremenitve okolja.

O prevozni revščini

Prevozno revni so predvsem tiste osebe, ki v kraju bivanja nimajo ustreznega javnega prevoza, hkrati pa nimajo ali ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oziroma si ga težko privoščijo. To jim otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti. V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Slednje izvirajo tako iz različne ponudbe javnega prevoza kot iz različnih povprečnih prihodkov. Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine (Focusova ekonomska študija). Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah.

Kontakta za dodatne informacije:

• Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj, katjusa@focus.si
• Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj – FER, ana.kalin@forumfer.org

Prispevek Ko si težko ogreješ dom in prideš do zdravnika je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S podpisom Javnega pisma slovenski vladi se SLOGA pridružuje Varuhu človekovih pravic, ki je skupaj z Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravic (ki predstavlja več kot 50 nacionalnih institucij) pred nekaj dnevi opozoril na pomanjkljivosti zakonodajnih predlogov paketa Omnibus I. Varuh slovenske odločevalce poziva, da zagotovijo civilno odgovornost podjetij in dostop do pravnega varstva, pristop k skrbnem pregledu, ki temelji na oceni tveganj v verigi podjetja ter obvezo, da podjetja izvajajo svoje načrte za podnebni prehod.

Zakonodajni postopek Omnibus I je predvsem političen preizkus: ali bo Slovenija branila človekove pravice, delavske pravice in okolje ali bo podlegla pritiskom naftnih multinacionalk, interesom skrajne desnice in izsiljevanju tretjih držav.

Foto: Focus

Več v sporočilu za javnost: Focus, društvo za sonaravni razvoj

Prispevek Javno pismo več organizacij Vladi RS o Omnibus I je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na konferenci bodo osvetlili priložnosti, ki jih prinašajo energetske skupnosti za občine, prebivalce in lokalno gospodarstvo, ter poiskali odgovore na ključna vprašanja, povezana z načrtovanjem in izvedbo projektov.

Dogodek, ki ga organizirata Focus in družba Borzen v sodelovanju z Mestno občino Celje, je namenjen predvsem lokalnim skupnostim, ki želijo aktivno sodelovati v prehodu na obnovljive vire energije in krepiti energetsko neodvisnost.

Kaj lahko pričakujete?

• Usmeritve za oblikovanje energetskih skupnosti (zakonodajni okviri, podpore države in EU)
• Praktične izkušnje in primere dobrih praks lokalnih skupnosti
• Povezovanje s ključnimi strokovnjaki in predstavniki ministrstev ter občin
• Tehnične rešitve in podporna orodja za optimizacijo energetske samooskrbe in pridobivanje sredstev

Več na: Konferenca

Prispevek Vabilo na strokovno konferenco »Energetske skupnosti – prebivalci v središču energetskega prehoda« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Focus je pripravil pregled primerov iz Francije, Nemčije, Švice in Belgije, kjer so s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja že vzpostavili učinkovite mehanizme za zmanjšanje energetske revščine v najemniških gospodinjstvih.

Prispevek Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Focus je pripravil pregled primerov iz Francije, Nemčije, Švice in Belgije, kjer so s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja že vzpostavili učinkovite mehanizme za zmanjšanje energetske revščine v najemniških gospodinjstvih. Med ukrepi so:

• davčne olajšave za prenove ob reguliranih najemninah,
• prepoved oddaje energetsko najslabših stanovanj,
• subvencije za energetske prenove,
• energetski pregledi, toplotno snemanje in namensko svetovanje.

Ti pristopi dokazujejo, da je mogoče doseči bolj pravične in trajnostne rešitve, če se združijo finančne spodbude, jasen pravni okvir in tehnična podpora.

Ker lastniki nosijo stroške prenove, koristi pa imajo najemniki, pogosto ni motivacije za vlaganja. Brez ustrezne regulacije lahko prenove vodijo v zvišanje najemnin in pojav t. i. renovikcije – izselitve zaradi prenove. Focus zato poziva k oblikovanju novih politik, ki bi zaščitile najemnike in hkrati spodbudile lastnike k prenovam.

Po podatkih SURS v Sloveniji v energetski revščini živi 7,3 % gospodinjstev, med najemniki pa kar 15 % – približno 13.000 gospodinjstev oziroma 26.000 ljudi. Največjo težavo predstavljajo visoki tekoči stroški, ki so posledica slabe energetske učinkovitosti stanovanj.

Publikacija Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih ponuja več kot 10 uspešnih evropskih pristopov, ki lahko služijo kot izhodišče za nove politike v Sloveniji. Cilj je zmanjšati stroške energije, izboljšati življenjske razmere in zagotoviti enakopraven dostop do energije za vse najemnike.

Več informacij:

• Quentin Drouet, Focus – quentin@focus.si
• Katja Huš, Focus – katja@focus.si

Vir:

Publikacija: Dobre prakse odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih 2025

Prispevek Energetske prenove najemnih stanovanj – kako motivirati najemodajalce in zaščititi najemnike? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Ljubljana, Bruselj, 16. oktober 2025 – Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa. A analiza organizacije T&E, ki temelji na podatkih o emisijah 127.000 priključnih hibridov, razkriva, da ta vozila v resnici izpustijo bistveno več, kot proizvajalci navajajo, pri tem pa vozniki zaradi skrite porabe goriva v povprečju plačajo 500 evrov več na leto.

Emsije priključnih hibridov so skoraj petkrat višje od uradnih

Priključni hibridi naj bi zmanjševali emisije in porabo goriva z izmeničnim preklapljanjem med baterijo ter bencinskim ali dizelskim motorjem. A v resničnih voznih razmerah so izpusti CO₂ priključnih hibridov skoraj petkrat višji, kot kažejo uradni testi. Podatki iz resničnega sveta se močno razlikujejo od standardiziranih WLTP testov, pri katerih vozila vozijo po scenarijih, ki jih regulatorji štejejo za »običajne«.

Po analizi T&E, ki temelji na podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), priključni hibridi v povprečju izpustijo 135 g CO₂ na kilometer, medtem ko je pri bencinskih in dizelskih avtomobilih povprečje 166 g CO₂/km. Podatki temeljijo na dejanski porabi goriva, zabeleženi pri 127.000 vozilih, registriranih leta 2023.

Motorji delujejo tudi v električnem načinu

Tudi ko vozila vozijo v električnem načinu, priključni hibridi v povprečju porabijo 3 litre bencina na 100 kilometrov, kažejo podatki EEA. Posledično v povprečju izpustijo 68 g CO₂/km, kar je 8,5-krat več od uradno navedenih vrednosti. Razlog je v tem, da imajo električni motorji priključnih hibridov premalo moči za višje hitrosti ali strme vzpone, zato pogosto vklopijo motor z notranjim zgorevanjem. V povprečju motor zagotavlja moč za skoraj tretjino razdalje, prevožene v »električnem« načinu.

500 evrov več na leto

Poročilo ugotavlja, da zaradi skrite porabe goriva tako v električnem kot konvencionalnem načinu vozniki priključnih hibridov v povprečju plačajo 500 evrov več na leto za gorivo in polnjenje. Poleg tega so priključni hibridi dražji za nakup kot čistejše alternative. Povprečna prodajna cena priključnega hibrida v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu leta 2025 znaša 55.700 evrov, kažejo podatki Bloomberg Intelligence — to je 15.200 evrov več od povprečne cene baterijskega električnega vozila.

Čeprav je v Sloveniji delež priključnih hibridov v  celotni floti osebnih vozil razmeroma majhen pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da se delež prvič registriranih hibridnih vozil povečuje. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je bilo septembra 2025 registriranih 181 priključnih hibridov, kar je za 61,6 odstotka več kot septembra 2024.

Katjuša Šavc, sodelavka okoljske organizacije Focus:

“Priključne hibride se je uvajalo kot prehodno tehnologijo za zmanjšanje emisij CO₂, a po desetletju njihove prodaje niso izpolnili obljub. Podatki jasno kažejo, da v praksi povzročajo skoraj toliko emisij kot običajna vozila. Električni način vožnje se uporablja veliko manj, kot predvidevajo testi, zato so dejanske emisije precej višje. Če želimo doseči podnebne cilje in pravi prehod na brezogljično mobilnost, je nujno, da politike temeljijo na dejanskih podatkih, ne na obljubah industrije.”

Avtomobilska industrija pritiska na zakonodajo EU

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi lahko priključne hibride prodajala tudi po letu 2035, ko začne veljati evropska prepoved prodaje vozil z izpusti. Proizvajalci zahtevajo tudi odpravo faktorjev uporabe, ki jih je EU uvedla za popravek razkoraka med uradnimi in dejanskimi emisijami priključnih hibridov. Ti faktorji, ki se bodo postopno uveljavljali v letih 2025 in 2027, naj bi postopoma zmanjšali razkorak in tako proizvajalce spodbudili k večji prodaji električnih baterijskih vozil.

Lucien Mathieu, direktor za področje avtomobilov pri T&E:

»Rahljanje pravil za priključne hibride je, kot bi izvrtali luknjo v ladjo evropske zakonodaje o emisijah CO₂. Namesto da bi trg usmerjali k cenovno dostopnim brezemisijskim vozilom, ga bodo proizvajalci preplavili z dragimi in onesnažujočimi hibridi. S tem tvegamo spodkopati stabilnost vlaganj v električno mobilnost, ki jo trg nujno potrebuje.«

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na to so opozorili strokovnjaki na okrogli mizi »Odstiramo nevidne sestavine v hrani«, ki so jo 24. septembra organizirali Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Dogodek je uvedla dokumentarna pripoved romunske novinarke Elene Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța, ki sta skozi projekt Zdoma (Plecat) prikazala realnost migrantskih delavcev v evropskem kmetijstvu – ljudi, ki pridelujejo hrano za evropske potrošnike, a sami pogosto živijo v revščini in negotovosti.

Skrite zgodbe hrane

“Potrošnik je pri večini izdelkov slabo obveščen – od tega, da je poreklo lahko zapisano le kot kraj prepakiranja, do tega, da o trajnosti izdelka vemo zelo malo,” je poudaril Boštjan Okorn iz ZPS. Poudaril je, da oznake, kot je “narejeno v Sloveniji”, pogosto prikrivajo dejstvo, da je bila hrana pridelana ali obdelana v tujini. Primer takšne zavajajoče prakse je tudi označevanje uvoženih oreščkov ali mesnih izdelkov kot “slovenskih”.

Na okrogli mizi so sodelujoči opozorili, da so tovrstne prakse prisotne tudi v Sloveniji. “Trgovce so že doletele kazni zaradi zavajajočih oznak. Oznake, kot sta Narejeno s srcem ali Kakovost iz Slovenije, so bile umaknjene zaradi napačnega navajanja porekla,” je spomnila Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Izkoriščanje delavcev – tudi doma

Tudi Slovenija ni izjema pri izkoriščanju delavcev. Primeri z kmetije Bobnar in podjetja Marinblu so razkrili nečloveške delovne razmere v prehrambni industriji. “Takšna podjetja bi bilo treba zapreti – v tujini to storijo, pri nas pa še čakamo,” je bil jasen Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. Ob tem je opozoril na odgovornost potrošnikov, ki z vsakodnevnimi nakupi sooblikujejo trg: “Nobeno delo ni vredno tega, da si uničiš zdravje. Potrošniki imamo moč – in dolžnost – zahtevati pravičnost.”

Certifikati in oznake – komu verjeti?

Po besedah Žive Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije je eden največjih izzivov v poplavi oznak in certifikatov prav pomanjkanje jasnosti: “Noben certifikat ni vreden sto odstotkov zaupanja. Uradni, nacionalni certifikati so načeloma bolj verodostojni kot tisti, ki si jih podeljujejo podjetja sama.” Dodala je, da tudi uradni sistemi pogosto ne zadoščajo pri zaščiti najšibkejših delavcev v globalnih verigah.

‘Narejeno v Sloveniji’ – pa je res? Oznaka je lahko zavajajoča.

Digitalni potni list za izdelke – korak k večji preglednosti

Med obetavnimi rešitvami so strokovnjaki izpostavili digitalni potni list za izdelke, ki bo potrošnikom omogočil dostop do podatkov o trajnostnosti, poreklu in popravljivosti izdelkov. Projekt Watson pa razvija tehnologijo za hitro DNK analizo živil, s katero bi bilo mogoče odkriti ponaredke in povečati sledljivost hrane, zlasti pri izdelkih, kot so med, oljčno olje in meso.

Potrebne so sistemske spremembe

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da posamezne potrošniške odločitve niso dovolj. Brez sistemskih sprememb in politične volje se zlorabe in zavajanja ne bodo zmanjšali. “Dokler bomo kot družba zasledovali le dobiček, bo prostor za izkoriščanje vedno obstajal,” je poudarila Lopatič.

Ena ključnih potez bi bila po njenem mnenju sprejetje Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki bi podjetja zavezala k odgovornosti za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v njihovih dobavnih verigah.

Sporazum EU–Mercosur – grožnja kmetijstvu in okolju

V razpravi je Živa Kavka Gobbo opozorila tudi na nevarnosti sporazuma EU–Mercosur, ki bi omogočil povečanje uvoza cenejših, a pogosto manj kakovostnih živil iz Južne Amerike: “Sporazum bo prinesel večji pritisk na evropske kmete, okolje in zdravje ljudi. Izdelki, obdelani s pesticidi, ki so pri nas prepovedani, bodo postali del našega prehranskega sistema.”

Sporazum še ni ratificiran, kar pomeni, da ga je še mogoče zaustaviti. Več držav članic EU je že izrazilo nasprotovanje, Slovenija pa svoje stališče še ni uradno predstavila.

Organizatorji pozivajo državljane, naj se pridružijo kampanji za ustavitev škodljivega trgovinskega sporazuma in podprejo odgovorno, pravično in trajnostno prehransko politiko, ki spoštuje človekove pravice in okolje.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Nevidne sestavine na krožniku – od izkoriščanja delavcev do zavajajočih oznak je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ste se kdaj vprašali, kaj kupite, ko kupite hrano? 

Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. In mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije.

Vabimo vas na dva dogodka, na katerih bomo razkrivali ‘nevidne sestavine’ v hrani – skozi osebne zgodbe, novinarsko raziskovanje, fotografije in film.

Na obeh dogodkih bosta z nami tudi raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț, avtorja večkrat nagrajenega dokumentarnega projekta Away (Plecat), ki že več let spremlja življenja romunskih migrantskih delavcev po Evropi.

Njuno delo razkriva razmere, ki jih potrošniki redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Njun projekt je leta 2021 prejel štipendijo Pulitzerjevega centra in več romunskih nagrad ter bil nominiran za nagrado True Story Award 2025 in Evropsko nagrado za tisk 2023. Gre za doslej najobsežnejši dokumentarni projekt o romunskih migracijah v Evropi, ki osvetljuje čustveno in družbeno realnost generacije, ki spreminja tako Romunijo kot Evropo.

Na prvem dogodku, ki ga organiziramo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije, bomo razkrili nekaj »nevidnih sestavin« hrane, iz prve roke dobili vpogled v razmere na evropskih plantažah in predstavili nekaj praktičnih rešitev, ki so oz. bodo potrošnikom v pomoč pri preverjanju porekla hrane.

Raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț bosta dogodek otvorila s fotografsko pripovedjo o migrantskih delavcih v evropskem kmetijstvu – fotografije osvetljujejo realnost, ki je skrita očem potrošnikov.

Na dogodku bomo razkrili nevidne sestavine hrane, ki jih deklaracije ne vključujejo in  razbili nekaj razširjenih mitov:

• da oznaka »narejeno v Sloveniji« vedno pomeni lokalno poreklo,

• da certifikati vedno zagotavljajo pravičnost in transparentnost,

• in da je evropski trg prehrane urejen.

S praktičnim primerom bomo pokazali, kako lahko nove tehnologije – digitalni potni listi izdelkov, mobilne aplikacije in pametno označevanje – v prihodnosti potrošnikom pomagajo preveriti poreklo, pristnost in sprejemati bolj etične odločitve.

Vabilo s programom je dostopno TUKAJ.

Udeležba je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosijo za prijavo: TUKAJ.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Odstiramo nevidne sestavine v hrani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru evropskega projekta RENOVERTY so pripravili tri sklope priporočil za politike, ki ponujajo konkretne rešitve: od širjenja finančnih spodbud Eko sklada za ranljiva gospodinjstva do večje vključenosti lokalnih akterjev pri ozaveščanju in prilagoditve kriterijev za subvencije. Poseben poudarek je na vključevanju energetsko revnih v energetske skupnosti, ki prinašajo nižje stroške energije in večjo odpornost na tržne spremembe.

»Če želimo, da nobeno gospodinjstvo ne ostane zadaj, moramo ukrepati ciljno, povezano in dolgoročno,« poudarja Katja Huš iz Focusa, ki je vodila slovenski del projekta. RENOVERTY že izvaja pilotne prenovitvene načrte v Zasavju, dolgoročno pa želi razširiti model po vsej EU.

Vir:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek FOCUS: Priporočila za zmanjševanje energetske revščine na podeželju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 Torek, 9.9.

 15:30 – 20:00

 Ljubljana, center Rog

Preliminarni program:

15:30 – Registracija udeležencev
16:00 – Uvodni nagovori
16:15 – Futuring delavnica z Živo Kavko – Leto 2050: Kako smo razrešili podnebno krizo?
17:30 – Odmor
18:00 – Kaj se je zgodilo v preteklem letu na področju podnebnih politik?
18:15 – World Cafe s podnebnim delegatom Janom Zupanom – Če bi odločali mladi: Stališča za COP
20:00 – Neformalno druženje

Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Registracija na povezavi: Obrazec za registracijo

Več na: Mladinski svet Slovenije

Vljudno vabljeni!

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Vabilo na Mladinski energetsko-podnebni forum 2025 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.