Kaj te čaka?

Interaktivne delavnice in digitalna orodja, kot so Canva, Kahoot, Padlet in druga

Sodelovanje z mladimi iz drugih držav in spoznavanje novih perspektiv

Razvoj lastne ideje za digitalni projekt

Finančna podpora za izvedbo spletnega projekta po zaključku seminarja, ob mentorstvu in podpori naše ekipe, najmanj 600 EUR

Za srečanji v živo sta zagotovljena kosilo in povračilo potnih stroškov.

Zveni zanimivo? Piši nam za prijavo ali dodatne informacije:

povod@povod.si

Rok prijave: 20. 10. 2026

Prispevek VABILO: DCYDE! seminar digitalnega globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pošlji CV s spremnim dopisom na info@zavod-krog.si do 15. 10. 2026.

Več informacij najdeš na spletni strani: https://www.zavod-krog.si/…/postani-del-mednarodnega…

Prispevek PROSTOVOLJSTVO: Pridruži se mednarodnemu projektu Zavoda Krog je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vloga čebel daleč presega pridelavo medu. Z opraševanjem prispevajo k pridelavi hrane, ohranjanju biotske raznovrstnosti in delovanju ekosistemov. Njihovo zdravje je zato povezano tako s stanjem narave kot z življenjem ljudi, ki so odvisni od nje.

Podnebne spremembe, bolezni in drugi okoljski pritiski postavljajo čebelarje pred izzive, ki segajo čez državne meje. Sodelovanje med strokovnjaki, čebelarji in lokalnimi skupnostmi omogoča izmenjavo izkušenj pri njihovem obvladovanju. Pri tem je pomembno, da se znanje prilagaja lokalnim razmeram: način čebelarjenja, ki se obnese v Sloveniji, je treba v drugačnem okolju presojati glede na tamkajšnje čebele, podnebje in potrebe ljudi.

Slovensko znanje v podporo čebelarkam

Slovenija ima bogato čebelarsko tradicijo in izkušnje z upravljanjem čebeljih družin, vzrejo matic, preprečevanjem bolezni ter ohranjanjem avtohtone kranjske sivke. Kranjska sivka, avtohtona slovenska pasma medonosne čebele, je znana po svoji mirnosti, prilagodljivosti in delavnosti ter je cenjena po vsem svetu. Slovenski čebelarji so skozi desetletja razvili številne dobre prakse na področju upravljanja čebeljih družin, vzreje matic, preprečevanja bolezni in trajnostne rabe naravnih virov. Ta znanja so lahko pomembna podpora razvoju čebelarstva v državah globalnega juga.

V projektu ADRA Slovenija v Zambiji je čebelarstvo povezano s krepitvijo vloge žensk in ustvarjanjem možnosti za zaslužek. Znanje o delu s čebelami dobiva neposreden pomen za vsakdanje življenje, saj lahko prihodek od prodaje medu družinam pomaga pri zagotavljanju hrane, šolanju otrok in izboljšanju bivanjskih razmer.

Uspešno sodelovanje zahteva tudi razumevanje okolja, v katerem čebelarke živijo in delajo. Terenski obiski omogočajo neposreden vpogled v njihove izkušnje, ovire in rešitve, ki jih razvijajo pri svojem delu.

Zambijske izkušnje kot spodbuda za slovenske čebelarje

Obisk Zambije je slovenskim udeležencem približal čebelarjenje s čebelami, katerih vedenje se precej razlikuje od vedenja kranjske sivke. Anže Perčič, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske, je ob tem poudaril pomen selekcije in ohranjanja slovenske avtohtone čebele: »Na terenu v Afriki smo videli izjemno agresivne čebele, s katerimi tam čebelarijo. Ob tem smo spoznali, kako pomembni sta selekcija in ohranjanje naše avtohtone čebele v Sloveniji, s katero je veliko lažje čebelariti.«

Posebej ga je nagovorila zavzetost udeleženk projekta. Po njegovih besedah čebelarjenje v takšnih razmerah zahteva pogum, ki ga zambijskim čebelarkam ne manjka. Njihovo močno motivacijo povezuje tudi z dejstvom, da je čebelarstvo za mnoge postalo vir preživetja.

S pridobivanjem znanj in razumevanjem izzivov iz tujine pridobiva znanje tudi slovenska strokovna skupnost kot tudi čebelarji, kar lahko pomembno prispeva k pripravi in obvladovanju teh izzivov. Takšne izkušnje slovenske čebelarje spodbujajo k razmisleku o lastnih praksah in pomenu ohranjanja kranjske sivke. Spoznavanje drugačnih podnebnih razmer, vedenja čebel in načinov dela obenem širi razumevanje izzivov, s katerimi se srečujejo čebelarji drugod po svetu.

Partnerstvo, ki gradi na vzajemnem učenju

Sodelovanje med Slovenijo in Zambijo povezuje strokovno znanje z izkušnjami lokalnih skupnosti. Njegova vrednost se kaže v možnostih za boljše preživetje družin in večjo samostojnost žensk ter v novih spoznanjih vseh sodelujočih.

Projekt opozarja tudi na tesno povezanost skrbi za naravo in razvoja skupnosti. Zaščita opraševalcev, ohranjanje naravnih virov in ustvarjanje prihodkov se med seboj dopolnjujejo. Znanje o čebelah tako postaja naložba v prihodnost ljudi, mednarodno partnerstvo pa prostor, v katerem se lahko učijo vsi.

Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji

Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Znanje za čebele, prihodnost za ljudi: sodelovanje, ki povezuje Slovenijo in Zambijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ko govorimo o čebelah, pogosto najprej pomislimo na med. Toda njihov največji pomen za naravo in ljudi se kaže v opraševanju. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je od opraševalcev vsaj delno odvisnih približno tri četrtine vrst najpomembnejših kmetijskih rastlin na svetu. Živali, predvsem žuželke, oprašujejo tudi več kot 80 odstotkov cvetočih rastlinskih vrst.

Ob medonosnih čebelah pomembno delo opravljajo tudi divje čebele, metulji in drugi opraševalci. Njihova raznolikost pomaga zagotavljati opraševanje različnih rastlin, zato varovanje opraševalcev zahteva ohranjanje življenjskih prostorov in virov hrane tako za gojene kot za prostoživeče vrste.

V državah globalnega juga pogosto obstajajo bogati, a ranljivi ekosistemi, ki jih ogrožajo krčenje gozdov, intenzivno kmetijstvo in podnebne spremembe. Uvajanje trajnostnih čebelarskih praks lahko spodbuja varovanje naravnih območij, saj lokalne skupnosti dobijo neposredno gospodarsko korist od ohranjanja okolja. Čebelarstvo tako postane orodje za zaščito gozdov, travnikov in drugih življenjskih prostorov ter za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.

Drevesa kot podpora čebelam in skupnosti

Izguba življenjskih prostorov, intenzivne kmetijske prakse, uporaba pesticidov, bolezni in podnebne spremembe ogrožajo opraševalce. Njihovo varovanje je zato tesno povezano z načinom upravljanja okolja.

V projektu ADRA Slovenija v Zambiji se skrb za okolje povezuje z ustvarjanjem možnosti za preživetje žensk in njihovih družin. Čebelarke spoznavajo, da je uspešnost njihovega dela odvisna tudi od rastlin, ki čebelam zagotavljajo pašo, in od ohranjenega okolja v bližini čebelnjakov.

Špela Kalan, vodja Čebelarskega razvojno izobraževalnega centra Gorenjske (ČRICG), je med terenskim obiskom spremljala tudi okoljske dejavnosti projekta.

»Med terenskim obiskom projekta v Zambiji smo videli, da zasaditev 20 hektarjev površin z drevesi blaži posledice podnebnih sprememb, zagotavlja življenjski prostor različnim živalskim vrstam in čebelarjem nudi zavetje pred vročim afriškim soncem,« je povedala.

Po njenih besedah je projekt pomembno prispeval tudi k ozaveščanju udeleženk o povezanosti čebelarstva in varovanja narave.

»Uporabnice so spoznale, da bodo pridelale več medu, če bodo dobro skrbele za drevesa in medovite rastline v okolici. V medonosnem parku, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta, so nam pokazale tudi sadike in mlada drevesa, ki jih vzgajajo, da bi varovale okolje in biotsko raznovrstnost ter čebelam zagotavljale hrano in senco,« je pojasnila Kalan.

Skrb za drevesa tako dobiva neposreden pomen v vsakdanjem življenju čebelark. Ohranjanje okolja podpira njihovo dejavnost, možnost zaslužka pa dodatno spodbuja dolgoročno skrb za naravne vire.

Zdravje čebel zahteva izmenjavo znanja

Poleg zagotavljanja paše je pomembno tudi spremljanje zdravja čebeljih družin. Bolezni in zajedavci predstavljajo tveganje, pri njihovem preprečevanju pa imajo pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, ustrezna diagnostika in previdnost pri premikih čebel. Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) zato določa ukrepe za mednarodno trgovanje in premike čebel, namenjene preprečevanju vnosa bolezni na nova območja.

Globalizacija in podnebne spremembe povzročajo hitro širjenje bolezni, škodljivcev in invazivnih vrst. Kar se danes pojavi na enem delu sveta, lahko v nekaj letih postane težava tudi drugje. Zato je mednarodno sodelovanje na področju spremljanja zdravja čebel izjemnega pomena.

Države globalnega juga se pogosto soočajo z boleznimi in paraziti, ki jih evropski čebelarji še ne poznajo, medtem ko se evropske države spopadajo z izzivi, ki se lahko pozneje pojavijo tudi drugod. Izmenjava raziskovalnih ugotovitev, diagnostičnih metod in preventivnih ukrepov omogoča hitrejše prepoznavanje tveganj ter učinkovitejše ukrepanje.

Takšno sodelovanje prispeva tudi k razvoju znanosti, saj raziskovalci pridobivajo širši vpogled v vplive podnebnih sprememb, migracij škodljivcev in prilagajanja čebel različnim okoljskim pogojem. Posledično so bolje zaščiteni tako opraševalci kot tudi kmetijska proizvodnja.

Izmenjava znanja med slovenskimi strokovnjaki in zambijskimi čebelarkami lahko pomaga pri prepoznavanju sprememb v čebeljih družinah in razumevanju tveganj. Hkrati terenske izkušnje slovenskim udeležencem omogočajo spoznavanje čebelarjenja v drugačnih podnebnih razmerah. Takšno sodelovanje odpira prostor za primerjavo praks in iskanje rešitev, prilagojenih lokalnemu okolju.

Varovanje opraševalcev je naložba v prihodnost

Projekt v Zambiji kaže, kako se lahko čebelarstvo poveže z obnovo okolja in krepitvijo lokalnih skupnosti. Zasaditev dreves, vzgoja medovitih rastlin in izobraževanje čebelark dopolnjujejo skrb za čebele z razumevanjem širšega ekosistema.

Opraševalci povezujejo rastline, živali in ljudi. Njihovo varovanje zato pomeni tudi skrb za raznoliko prehrano, ohranjeno naravo in možnosti preživetja skupnosti. Mednarodno sodelovanje lahko to skrb okrepi z znanjem, ki nastaja v različnih okoljih in se razvija skozi skupno delo.

Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji

Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Opraševalci povezujejo naravo in ljudi: od slovenskih čebelnjakov do Zambije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prehranska varnost je odvisna od razpoložljivosti hrane, njene kakovosti in možnosti, da si jo ljudje privoščijo. Čebele pri tem pomagajo na dva načina: z opraševanjem podpirajo pridelavo številnih kulturnih rastlin, s čebeljimi pridelki pa omogočajo zaslužek podeželskim gospodinjstvom. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opraševanje pomembno prispeva k raznovrstnosti prehrane, preskrbi z vitamini in kakovosti hrane.

Zdrav ekosistem opraševalcev zagotavlja višje in kakovostnejše pridelke, večjo raznolikost prehrane ter boljšo prehransko vrednost hrane. V državah globalnega juga, kjer je prehranska varnost pogosto že tako ogrožena, lahko razvoj čebelarstva pomembno prispeva k zmanjševanju lakote in revščine.

Poleg tega čebelarstvo zahteva relativno malo začetnih investicij in zemljišč, zato predstavlja dostopno gospodarsko dejavnost za številna gospodinjstva. Med, vosek, propolis in drugi čebelji proizvodi ustvarjajo dodatne vire prihodkov ter povečujejo odpornost skupnosti na gospodarske in podnebne krize.

V projektu, ki ga s partnerji izvaja ADRA Slovenija, se ta povezanost kaže v vsakdanjem življenju zambijskih čebelark. Prihodek od prodaje medu družinam omogoča nakupe, ki so bili prej težje dosegljivi, novo znanje pa se širi tudi med druge člane skupnosti.

Od prodaje medu do bolj raznolike prehrane

Katja Kotnik iz ADRA Slovenija poudarja, da koristi projekta segajo zunaj kroga neposredno vključenih družin: »Projekt kaže izjemne rezultate na področju prehranske varnosti in možnosti preživetja družin, ki so vanj vključene. Koristi ima tudi celotna skupnost, saj se znanje prenaša na druge. Z dobičkom od prodaje medu si uporabnice zdaj lahko privoščijo veliko bolj raznoliko prehrano. Videli smo tudi, da lahko otrokom omogočijo šolanje, kupijo osnovno opremo za življenje, prekrijejo strehe in obnovijo hiše iz opek in blata.«

Kotnik opozarja tudi na pomen opraševanja za lokalno pridelavo hrane. Preživetje številnih podeželskih gospodinjstev je odvisno od kmetijstva, zato je skrb za opraševalce pomembna podpora pridelkom, ki potrebujejo njihovo delo.

Znanje spreminja tudi vlogo žensk

Usposabljanje čebelark prinaša spremembe pri ravnanju s čebelami in odnosih znotraj gospodinjstev. Ženske pridobivajo strokovno znanje, ki ga lahko delijo z drugimi, s tem pa se krepi tudi njihova vloga v družini.

Špela Kalan, vodja Čebelarskega razvojno izobraževalnega centra Gorenjske (ČRICG), je med individualnimi pogovori z udeleženkami slišala tudi izkušnjo čebelarke, ki je opisala spremembo v odnosu z možem. Pred vključitvijo v projekt je bilo čebelarjenje moško področje, od vključitve v projekt pa čebelarka pravi, da se tudi mož uči od nje in mu lahko svetuje, kako ravnati s čebelami. Znanje koristi obema.

Kalan ob tem poudarja spremembo v načinu pridobivanja medu in dolgoročni skrbi za čebelje družine: »Čebelarke so razumele, da gre za trajno skrb. Skrbijo za čebelje družine, jih hranijo v brezpašnem obdobju in jih ne zažigajo več, da bi pridobile med. Ko smo jim predstavili nov, varnejši način čebelarjenja, je to postalo bolj trajnostno in učinkovito.«

Ohranjanje čebeljih družin tako podpira nadaljnje čebelarjenje in možnost prihodnjega zaslužka. Znanje postaja pomemben del gospodarske samostojnosti žensk, njihova dejavnost pa prispeva k preživetju celotnega gospodinjstva.

Skrb za čebele spodbuja skrb za drevesa

Čebelarstvo je tesno povezano z okoljem, v katerem čebele iščejo hrano. Udeleženke projekta zato poleg dela s panji razvijajo tudi razumevanje pomena dreves in medovitih rastlin.

»Slovencem je veliko do čebel. Naprednejši način čebelarjenja, ki smo ga predstavili, bolje ščiti čebele, varuje pa tudi okolje in drevesa. Prebivalci na območju projekta dreves ne sekajo več, ampak jih celo več sadijo,« je povedal Anže Perčič, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske, ki poudarja, da varnejše čebelarske prakse spremljajo spremembe v odnosu do narave.

Po njegovih opažanjih ima takšno ravnanje širše koristi za skupnost poglavarstva Nyamphande.

»Drevesa izboljšujejo rodovitnost tal in pomagajo zadrževati vlago. Zaradi boljših razmer lahko kmetje pridelajo več hrane in imajo zanesljivejše pridelke tudi v sušnih obdobjih. Mlada drevesa so razdelili tudi lokalnim šolam, zato se otroci učijo o pomenu dreves in čebel,« je dodal Perčič.

Projekt tako povezuje ustvarjanje prihodkov z ohranjanjem naravnih virov in učenjem mlajših generacij.

Več možnosti doma lahko zmanjša potrebo po odseljevanju

Kadar gospodinjstvo nima dovolj prihodkov za hrano, šolanje ali osnovne življenjske potrebe, lahko odselitev postane način iskanja preživetja. Razvoj lokalnih gospodarskih dejavnosti, med njimi čebelarstva, lahko razširi možnosti za delo in zaslužek v domačem okolju. FAO zato pri razvoju podeželja poudarja ustvarjanje dostojnih delovnih mest in različnih virov prihodkov, da bi ljudje manj pogosto migrirali iz nuje.

Povezava med prihodki in migracijami je sicer kompleksna: gospodarski razvoj sam po sebi ne pomeni nujno manj odseljevanja. Pomembno je, da imajo ljudje več možnosti za dostojno življenje in da odločitev o odhodu sprejemajo z večjo svobodo.

Predstavljena opažanja iz zambijskega projekta ne omogočajo sklepa, koliko migracij je preprečil. Kažejo pa na izboljšave, ki lahko zmanjšujejo ekonomsko stisko: bolj raznoliko prehrano, dodatni zaslužek, lažje šolanje otrok in boljše bivanjske razmere.

V tem je tudi širši razvojni pomen čebelarstva. Z znanjem, mentorstvom in skrbjo za okolje lahko družine gradijo zanesljivejše vire preživetja, ženske krepijo svojo samostojnost, skupnost pa pridobiva več možnosti za prihodnost v domačem okolju.

Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji

Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Čebele za varnejšo prehrano in več možnosti za življenje doma je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne informacije:

• Cilj: usposobiti izobraževalne multiplikatorje za izvedbo nacionalnih usposabljanj
• Ciljna skupina: trenerji/izobraževalci iz partnerskih organizacij (mladinsko delo, izobraževanje, globalno učenje, po možnosti razvoj podeželja); do 6 udeležencev na državo
• Oblika: spletno, 2 modula po 3–4 ure (skupaj 6–8 ur)
• Jezik: angleščina
• Termini (izberete enega):
  • 14. in 21. oktober, 14.00–17.30 CET
  • 15. in 22. oktober, 14.00–17.30 CET

Vsebina: uvod v teme ohranjanja tal in enakosti spolov, predstavitev modelov usposabljanja ter soustvarjanje nacionalnih modelov usposabljanja.

Po usposabljanju bo možnost sodelovanja pri nacionalnih usposabljanjih v začetku leta 2027 in fokusni skupini za prilagoditev gradiv. Vsi udeleženci_ke prejmejo certifikat.

Prijava: na openedcen@gmail.com (v kopiji anamarija.slabe@dsev.si), z navedbo izbranega termina.

Rok za prijavo: 18. september 2026

Za dodatne informacije se obrnite na anamarija.slabe@dsev.si ali 041 500 918.

Prispevek Vabilo na evropsko usposabljanje trenerjev (ToT): projekt Rural Voices 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zato vas društvo Humanitas toplo vabi na usposabljanje o globalnem učenju za učitelje in učiteljice osnovnih šol.

KDAJ IN KJE: Usposabljanje bo potekalo v četrtek, 8. oktobra 2026, med 14–20h v Ljubljani (točno lokacijo vam javimo naknadno).

ZA KOGA: Usposabljanje je namenjeno skupini 15 – 25 učiteljic in učiteljev OŠ, prednost imajo tisti, ki poučujejo nižje razrede (1. in 2. triada).

KAKO: Poskrbeli bomo za sproščeno in prijetno vzdušje ter za lahko kosilo in odmor za kavo.

POT: Spodbujamo uporabo javnega prevoza, vsem, ki niste iz Ljubljane, pa bomo povrnili potne stroške.

PRIJAVE: Prijavite se lahko do 17. 9. 2026 oz. do zapolnitve prostih mest preko spletnega obrazca: https://forms.gle/BP9quX4PGNZHEGf37.

DODATNE INFORMACIJE: Pišete lahko na e-naslov alma@humanitas.si.

Prispevek VABILO: usposabljanje o globalnem učenju za učitelje in učiteljice osnovnih šol (8. 10. 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prav zato je vprašanje prilagajanja podnebnim spremembam tudi vprašanje razvoja in zmanjševanja neenakosti.

Dve raziskavi, izvedeni v okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov«, kažeta, kako tesno so povezani podnebni izzivi, dostop do naravnih virov, gospodarska varnost in enakost spolov. Projekt izvajata Zavod Krog in partnerska organizacija Legis iz Severne Makedonije v okviru razvojnega sodelovanja Republike Slovenije.

Raziskavi – Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti – sta pokazali, da se podeželske skupnosti soočajo z več medsebojno povezanimi izzivi.

Med njimi so daljša sušna obdobja, višje temperature, neenakomerne padavine, zmanjšana razpoložljivost vode, slabšanje rodovitnosti tal, omejen dostop do znanja in financiranja ter staranje kmetijskega prebivalstva.

Podnebne spremembe niso nevtralne

Posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh ljudi enako. Gospodinjstva z omejenimi prihodki imajo manj možnosti za vlaganje v prilagajanje, male kmetije pa so pogosto bolj izpostavljene vremenskim tveganjem kot večji kmetijski sistemi.

Posebej ranljive so lahko ženske na podeželju. V Severni Makedoniji ženske predstavljajo pomemben delež kmetijske delovne sile, vendar imajo bistveno manjši dostop do lastništva zemljišč, financiranja in formalnega odločanja. Ob tem pogosto opravljajo tudi velik delež neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela. Zato prilagajanje podnebnim spremembam ne more temeljiti zgolj na uvajanju novih tehnologij. Če želimo graditi resnično odporne skupnosti, morajo imeti ljudje dostop do znanja, virov in možnosti za sodelovanje pri odločanju. To pomeni, da morata biti podnebna odpornost in enakost spolov obravnavani skupaj.

Voda kot razvojno vprašanje

Ena ključnih ugotovitev obeh raziskav je povezana z upravljanjem vode. V proučevanih skupnostih v Severni Makedoniji so raziskovalci zaznali vse večje posledice daljših sušnih obdobij in zmanjšane razpoložljivosti vode v rastni sezoni. Kmetje poročajo tudi o spreminjanju tradicionalnih vzorcev kmetovanja in zgodnejšem začetku setvene sezone. Hkrati v izbranih skupnostih niso bili vzpostavljeni sistemi za zbiranje deževnice.

To odpira pomembno vprašanje: kako lahko skupnosti bolje izkoristijo vire, ki jih že imajo?

Zbiranje deževnice je primer decentralizirane in relativno dostopne rešitve, ki lahko gospodinjstvom pomaga zmanjšati odvisnost od nepredvidljivih vodnih virov. V kombinaciji z učinkovitejšim namakanjem, kompostiranjem in drugimi trajnostnimi praksami lahko prispeva k večji stabilnosti pridelave in boljši prehranski varnosti gospodinjstev. Pomembno je, da takšne rešitve niso namenjene le velikim kmetijskim sistemom. Prilagoditi jih je mogoče tudi potrebam malih kmetij in gospodinjstev z omejenimi finančnimi možnostmi.

Raziskavi kot začetek spremembe

Razvojno sodelovanje ni učinkovito, če se začne z vnaprej določenimi rešitvami. Zato sta bili raziskavi izvedeni kot podlaga za nadaljnje aktivnosti projekta. Njune ugotovitve bodo usmerjale vzpostavljanje sistemov zbiranja deževnice, usposabljanja za trajnostno vrtnarjenje in kompostiranje ter aktivnosti na področju podnebno pametnega kmetijstva. Poseben poudarek bo namenjen tudi krepitvi znanja žensk na podeželju in njihovih možnosti za razvoj podjetniških dejavnosti.

Takšen pristop temelji na preprostem načelu: trajnostne rešitve so učinkovitejše, kadar izhajajo iz dejanskih potreb skupnosti. Raziskavi zato nista le zbiranje podatkov, temveč pomemben korak pri oblikovanju aktivnosti, ki so prilagojene lokalnim razmeram.

Lokalno znanje in globalni izzivi

Čeprav projekt poteka v Severni Makedoniji, vprašanja, ki jih odpira, niso omejena na eno državo.

Podnebne spremembe, pomanjkanje vode, degradacija tal in negotovost malih kmetij postajajo vse pomembnejši izzivi po vsem svetu. Tudi Slovenija in druge evropske države se soočajo s pogostejšimi sušami in potrebo po prilagajanju kmetijstva na spremenjene podnebne razmere.

Izkušnje iz lokalnih skupnosti lahko zato ponudijo pomembne odgovore na širša vprašanja razvoja.

Zbiranje deževnice samo po sebi ne bo rešilo vseh posledic podnebnih sprememb. Toda skupaj z drugimi ukrepi – od trajnostnega upravljanja tal do dostopa do znanja in večje vključenosti žensk – lahko postane del širše spremembe.

Razvoj, ki temelji na partnerstvu

Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov« temelji na sodelovanju med slovensko organizacijo Zavod Krog in lokalno partnersko organizacijo Legis iz Severne Makedonije.

Takšna partnerstva so eden ključnih elementov razvojnega sodelovanja. Lokalne organizacije poznajo potrebe, izzive in posebnosti skupnosti, medtem ko mednarodno sodelovanje omogoča izmenjavo znanja, povezovanje različnih izkušenj in dostop do dodatnih virov.

Pri tem ni pomembno le, katere tehnologije se uvajajo, ampak tudi kdo sodeluje pri njihovem načrtovanju in kdo bo imel od njih koristi. Prav zato projekt povezuje okoljske cilje z družbenimi vprašanji. Voda, zemlja, prehranska varnost in enakost spolov niso ločene teme. V življenju podeželskih skupnosti so neposredno povezane.

Vsaka lokalna rešitev šteje

Podnebne spremembe so globalen problem, vendar se njihove posledice vedno kažejo lokalno. Prav na ravni skupnosti se zato pogosto začnejo tudi konkretne rešitve. Dve raziskavi iz Severne Makedonije kažeta, da je mogoče podnebno odpornost graditi tudi z dostopnimi ukrepi: učinkovitejšo rabo vode, zbiranjem deževnice, skrbjo za rodovitnost tal, prenosom znanja in večjo vključenostjo tistih, ki so pogosto izključeni iz odločanja.

Razvojno sodelovanje ima pri tem pomembno vlogo, kadar ne prinaša le rešitev od zunaj, temveč ustvarja pogoje, da skupnosti same krepijo svoje zmogljivosti. Prihodnost podeželja bo v veliki meri odvisna od sposobnosti prilagajanja. In prilagajanje ne pomeni le tehnologije. Pomeni tudi dostop do virov, znanja, sodelovanja in enakih možnosti.

O projektu

Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji« izvajata Zavod Krog in Legis iz Severne Makedonije. Cilj projekta je povečati odpornost podeželskih skupnosti na podnebne spremembe z uvajanjem sistemov zbiranja deževnice, trajnostnih kmetijskih praks ter ukrepov za večjo vključenost žensk v razvojne procese. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Prispevek Ko podnebne spremembe poglabljajo neenakosti: kaj lahko lokalne rešitve pomenijo za prihodnost podeželja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Fokus letošnje konference

Izvajanje trajnostnih politik in ukrepov postaja vse bolj zahtevno. Utrjuje se vtis, da je zeleni prehod projekt od ljudi odtujenih odločevalcev. Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno zagotoviti participacijo tistih, na katere politike in ukrepi vplivajo. Z dobrimi praksami na tem področju se lahko seznanite na letošnji, že 11. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti.

Moč participacije:
kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri?

v sredo, 9. septembra 2026, od 9.00 do 13.00
Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ulica 15

Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji podali rešitve za vključevanje ljudi v podnebno politiko in skupnostne projekte na lokalni ravni. Predstavili bodo uspešne prakse (in izzive) v navezavi na ključne vire skupnosti: prehransko varnost, energetsko samozadostnost, zeleni proračun, upravljanje voda in znanje skupnosti.

Več o programu in časovnici konference si lahko preberete tukaj.

Vabljeni tudi, da spremljate Umanoterin Facebook profil, kjer bomdo v času do konference delili podrobnejše predstavitve govork in govorcev.

Udeležba na konferenci je zaradi obilice informacij in praktičnih znanj še posebej priporočena zaposlenim na občinah in ministrstvih, predstavnikom javnih zavodov in regionalnih razvojnih agencij ter vsem, ki ste zainteresirani za izvedbo in podporo trajnostnim skupnostnim projektom na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Udeležba na konferenci je brezplačna. Dodatne informacije na 01 439 7100, info@umanotera.org in na www.dovoljzavse.si.

Prispevek Vabilo na 11. nacionalno konferenco Dovolj za vse: Moč participacije (sreda, 9. september 2026) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Gre za delo v razgibanem, mednarodnem okolju z možnostjo udeleževanja izobraževanj v tujini.

Začetek dela: september 2026
Pogodba: za polni delovni čas, za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja

Okvirne delovne naloge, odgovornosti in zadolžitve:
 načrtovanje, izvajanje in koordinacija tekočih projektov po dogovoru z vodjo zavoda;
 sodelovanje pri izvedbi programa ERASMUS+ in ESE v sodelovanju z vodjo mladinskih programov ter
vodjo zavoda;
 koordinacija prostovoljcev ESE (Evropske solidarnostne enote) za zavod in lokalne organizacije;
 sodelovanje pri organizaciji in izvedbi delavnic, usposabljanj, izobraževanj ter drugih vrst srečanj za
prostovoljce, skupine mladih, mladinskih delavcev idr.;
 sodelovanje pri razvoju novih projektov, priprava razpisnih dokumentacij, poročil, idr.;
 administrativna dela v pisarni (vodenje evidenc, spremljanje, priprava internih dokumentov,
podatkovnih baz, idr.);
 sodelovanje pri optimizaciji internih procesov ter strateškemu razvoju organizacije in projektov;
 sodelovanje pri pripravi in izvedbi digitalne strategije za zavod, vključno s posodobitvijo spletne strani;
 sodelovanje pri pripravi in izvedbi promocijskih objav in aktivnosti za obstoječe komunikacijske kanale
zavoda v okviru letnega komunikacijskega načrta;
 sodelovanje pri izvedbi drugih aktivnosti po predhodnem dogovoru z odgovorno osebo zavoda.

Močno zaželeno je, da oseba:
 dobro razume in se sporazumeva v angleškem jeziku – B2 (pisno, slušno in bralno razumevanje);
 pozna in aktivno uporablja okolje Microsoft 365;
 pozna in aktivno uporablja orodje Canva;
 pozna sistem za upravljanje vsebin (CMS) WordPress;
 ima doseženo vsaj VI. stopnjo izobrazbe.

V vlogi se bo dobro znašla oseba, ki:
 pozna način dela v nevladnem sektorju;
 ima izkušnje z vodenjem in izvajanjem (izobraževalnih) delavnic;
 aktivno uporablja družbena omrežja in prepozna trende in delovanje družbenih omrežij;
 zna samostojno opravljati svoje delo;
 zna delati z ljudmi različnih starosti in kulturnih ozadij;
 se nalog loti z veliko mero samoiniciativnosti in fleksibilnost;
 verjame v vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje svojih veščin;
 je pripravljena preizkušati nove pristope in razvijati inovativne aktivnosti za mlade;
 je pripravljena znanje deliti in učiti druge.

Prijave (CV in motivacijsko pismo) sprejemamo na info@zavod-voluntariat.si
V zadevo maila zapišite ‘Prijava na delovno mesto: projektni koordinator’

Prispevek DELOVNO MESTO: Koordinator_ka projektov pri Voluntariatu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Po podatkih OZN v letu 2026 nujno humanitarno pomoč potrebuje kar 239 milijonov ljudi, zato se ADRA Slovenija ponovno pridružuje pozivu #ActForHumanity – Ukrepajmo za človečnost, ki poudarja potrebo po zaščiti humanitarnih delavcev in civilistov, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ugotavljanju odgovornosti za napade ter zagotavljanju zadostnih sredstev za življenjsko pomembno pomoč.

»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Humanitarnost potrebuje ljudi

Humanitarna pomoč ni mogoča brez zaposlenih, prostovoljcev, donatorjev, lokalnih partnerjev in skupnosti, ki so se pripravljeni povezati ter pomagati.

Prostovoljci pogosto pomagajo pri razdeljevanju pomoči, čiščenju in obnovi poškodovanih domov, organizaciji zbiralnih akcij, prevozu materiala ter neposredni podpori ljudem v stiski. Donatorji omogočajo, da se pomoč zagotovi takrat, ko je najpotrebnejša, lokalni partnerji pa prispevajo poznavanje okolja in potreb prebivalstva.

Vsak od teh členov je pomemben. Humanitarno delovanje namreč ni le pomoč od zunaj, temveč sodelovanje z ljudmi, ki jih je kriza prizadela. Njegov namen ni samo zagotoviti hrano, vodo, bivališče ali druge osnovne potrebščine, ampak človeku omogočiti, da ponovno pridobi občutek varnosti, samostojnosti in dostojanstva.

Humanitarne potrebe ostajajo izjemne

Leto 2025 so zaznamovali veliki rezi v humanitarnih programih in rekordno število smrtonosnih napadov na humanitarne delavce, medtem ko vojne in druge krize še naprej povzročajo razseljevanje milijonov ljudi ter številne civilne žrtve.

Humanitarne organizacije se ob naraščajočih potrebah spoprijemajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, omejevanjem dostopa do prizadetih območij in vse večjo nevarnostjo za osebje ter prostovoljce. Zaščita civilnega prebivalstva in ljudi, ki zagotavljajo pomoč, zato ostaja ena najpomembnejših zahtev mednarodne humanitarne skupnosti.

ADRA Slovenija pomaga, ko se človeku poruši svet

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je del globalne mreže humanitarnih in razvojnih organizacij. Svoje programe izvaja na področjih zdravja, izobraževanja, migracij, odziva na krize in naravne nesreče, globalnega učenja ter mednarodnega razvojnega sodelovanja. Temelj njenega delovanja je vračanje dostojanstva ljudem ter ustvarjanje trajnih sprememb v življenju posameznikov in skupnosti.

ADRA Slovenija se na potrebe ljudi odziva tako doma kot v tujini. V Sloveniji pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi nenadne smrti družinskega člana, nesreče, bolezni ali drugega kriznega dogodka znajdejo v težkem položaju. Pomoč lahko vključuje vrednostne kartice za nakup hrane in higienskih pripomočkov, material ali storitve za okrevanje po kriznem dogodku in delno kritje stroškov obnove. Vsako leto družinam pomagajo z nakupom šolskih potrebščin.

Ob naravnih nesrečah se ADRA Slovenija odzove z zbiranjem finančne in materialne pomoči, vključevanjem prostovoljcev, pomočjo pri čiščenju in obnovi domov ter neposredno podporo prizadetim gospodinjstvom. Pomemben del njenega dela so tudi pomoč beguncem in migrantom, psihosocialna podpora, pomoč pri vključevanju v novo okolje in prizadevanja za ponovno združevanje družin.

Kadar se večje humanitarne krize zgodijo zunaj Slovenije, se ADRA Slovenija poveže z lokalnimi organizacijami v mednarodni mreži ADRA. Takšen način dela omogoča, da je pomoč usklajena z dejanskimi potrebami prebivalstva, prilagojena lokalnemu okolju in dostavljena prek ljudi, ki skupnosti dobro poznajo.

Humanitarno delo ADRA Slovenija se ne konča z neposredno pomočjo. Organizacija izvaja tudi razvojne in izobraževalne projekte, s katerimi prispeva k zmanjševanju revščine in neenakosti, izboljšanju zdravja, dostopu do izobraževanja, krepitvi moči žensk in krepitvi odpornosti skupnosti. Deluje s prepričanjem, da morajo imeti vsi ljudje možnost živeti varno, dostojanstveno in izpolnjujoče življenje.

Dan spomina, priznanja in ozaveščanja

Svetovni dan humanitarnosti ima trojni namen: počastiti spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje, izraziti priznanje humanitarnim delavcem, ki svoje delo še vedno opravljajo, in krepiti zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja ter mednarodnega sodelovanja.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 19. avgust za svetovni dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Datum je bil izbran v spomin na bombni napad na sedež OZN v hotelu Canal v Bagdadu 19. avgusta 2003. V napadu je umrlo 22 ljudi, med njimi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sérgio Vieira de Mello.

Človečnost se začne z odločitvijo

Svetovni dan humanitarnosti nas opominja, da solidarnost ni nekaj samoumevnega. Potrebuje ljudi, ki so se pripravljeni odzvati, organizacije, ki znajo pomoč učinkovito usmeriti, in skupnosti, ki stopijo skupaj.

ADRA Slovenija bo tudi v prihodnje pomagala ljudem v stiski, se odzivala ob krizah in naravnih nesrečah ter izvajala programe, ki posameznikom in skupnostim omogočajo varnejšo in dostojnejšo prihodnost.

Prispevek Človečnost v dejanjih: ADRA Slovenija ob svetovnem dnevu humanitarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Mladi niso samo prihodnost, ampak pomemben del sedanjosti. V svoje skupnosti prinašajo znanje, ustvarjalnost, pogum in pripravljenost za delovanje. Zato ni dovolj, da jih poslušamo le ob posebnih priložnostih. Zagotoviti jim moramo varen prostor, podporo in resnične možnosti za sodelovanje ter soodločanje. Pri ADRA Slovenija želimo mlade spodbujati, da prepoznajo svojo moč in jo uporabijo za pomoč drugim ter ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe,« je ob mednarodnem dnevu mladih poudarila Katja Kotnik, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Prostor za glas, znanje in delovanje mladih

Delo z otroki in mladimi predstavlja pomemben del programov ADRA Slovenija. Organizacija jih vključuje v aktivnosti na področjih izobraževanja, globalnega učenja, aktivnega državljanstva, prostovoljstva in mednarodnega razvojnega sodelovanja ter jih spodbuja k razumevanju sveta in aktivnemu delovanju v svojih skupnostih.

V okviru globalnega učenja ADRA Slovenija izvaja delavnice, na katerih mladi raziskujejo cilje trajnostnega razvoja, človekove pravice, solidarnost, enake možnosti in medsebojno odgovornost ter razmišljajo o tem, kako lahko tudi sami prispevajo k bolj pravični, vključujoči in trajnostni družbi. Namen teh aktivnosti ni zgolj posredovanje znanja, ampak krepitev sposobnosti mladih za odgovorno in dejavno sodelovanje v družbenem življenju.

Mladi niso le udeleženci, ampak soustvarjalci

ADRA Slovenija mlade vključuje tudi v ustvarjalne, prostovoljske in mednarodne aktivnosti. Mladi iz programa PUM-O Radovljica in Mladinskega dnevnega centra KamRa so denimo sodelovali pri poslikavi panjskih končnic, namenjenih ozaveščanju v okviru razvojnega projekta v Severni Makedoniji. S svojim ustvarjalnim delom so povezali lokalno sodelovanje, skrb za okolje in razumevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Tudi v projektu ADRA Slovenija v Zambiji so mladi vključeni v praktično izobraževanje s področja trajnostnega čebelarstva in razvoja možnosti za pridobivanje dohodka. Projekt krepi znanje, samostojnost in odpornost gospodinjstev, pri čemer posebno pozornost namenja vključevanju žensk in mladih.

Pomembna možnost za vključevanje mladih je tudi prostovoljstvo. Prostovoljci podpirajo humanitarne, socialne, izobraževalne in razvojne programe ADRA Slovenija, sodelujejo pri aktivnostih za otroke in družine ter se vključujejo v odzive ob naravnih nesrečah in drugih krizah. Ob tem ne pomagajo le drugim, ampak pridobivajo izkušnje, razvijajo občutek odgovornosti in gradijo povezanost s skupnostjo.

Različne okoliščine, skupne želje

Letošnje geslo mednarodnega dneva mladih izhaja iz spoznanja, da so življenjske razmere mladih po svetu zelo različne. Na njihove možnosti vplivajo kraj rojstva, socialni in ekonomski položaj, dostop do izobraževanja, podnebne spremembe, konflikti, revščina, zdravstvene razmere in dostop do digitalnih tehnologij.

Kljub razlikam si mladi po svetu želijo podobnih stvari: kakovostno izobraževanje, dostojno delo, dobro telesno in duševno zdravje, možnost sodelovanja pri odločitvah ter priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti. Za mlade v najmanj razvitih državah, celinskih državah brez dostopa do morja in majhnih otoških državah je uresničevanje teh želja pogosto še posebej zahtevno zaradi revščine, omejenega dostopa do virov in velike izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb.

Organizacija združenih narodov ob letošnjem dnevu izpostavlja tri medsebojno povezane poudarke: globalno solidarnost, skupne izzive in inovativnost mladih. Globalna solidarnost opozarja, da je ustvarjanje možnosti za mlade skupna odgovornost. Skupni izzivi povezujejo vprašanja izobraževanja, zaposlovanja, podnebnih sprememb, digitalne vključenosti in duševnega zdravja, inovativnost mladih pa se kaže v njihovem vodenju podnebnih pobud, ustanavljanju socialnih podjetij, razvoju digitalnih rešitev in krepitvi lokalnih skupnosti.

Več kot milijarda mladih, več kot milijarda potencialov

Na svetu danes živi približno 1,2 milijarde mladih med 15. in 24. letom, kar predstavlja okoli 16 odstotkov svetovnega prebivalstva. Do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo za sedem odstotkov in se približalo 1,3 milijarde.

Podatki Statističnega urada Slovenije je na začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo za 27,1 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti med njimi sta bili nižji od povprečja EU. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje.

Med članicami EU so imeli lani največji delež mladega prebivalstva na Danskem (19,0 %), najmanjšega pa v Bolgariji (13,7 %). Slovenija je spadala med države z najmanjšimi deleži mladih; za njo sta se poleg Bolgarije uvrstili le še Litva (15,1 %) in Latvija (14,6 %). Povprečje EU je sicer znašalo 16,4 %.

Dan, namenjen položaju in glasu mladih

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je mednarodni dan mladih razglasila leta 1999, ko je podprla priporočilo Svetovne konference ministrov, pristojnih za mladino. Prvič so ga obeležili 12. avgusta 2000.

Namen mednarodnega dneva mladih je usmerjati pozornost mednarodne skupnosti k položaju, potrebam in izzivom mladih ter predstavljati njihove pobude in prispevke k razvoju družbe. Dan je povezan tudi s Svetovnim akcijskim programom za mlade, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1995 kot okvir za izboljševanje položaja mladih po svetu.

Prispevek Mladi kot nosilci sprememb: ADRA Slovenija ob mednarodnem dnevu mladih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.