Projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, skupaj s partnerji, izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Tedni vseživljenjskega učenja 2023 so v polnem zagonu! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA tudi letos tematski koordinator v Tednih vseživljenjskega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V  okviru projekta #Climate Of Change je pod okriljem SLOGA, platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, marca izšla spletna publikacija povzetka študij Onkraj panike? v slovenskem jeziku. Raziskavo, ki zajema države Kambodžo, Gvatemalo, Kenijo in Senegal, je izvedla interdisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v Bologni, ki je pri študijah primerov upoštevala sociološki, kmetijski in prehranski sistemski pristop ter človeško geografske in pravne vidike v sodelovanju s partnerskimi organizacijami na terenu.

V poročilu so razkrita nekatera dejstva za strašljivimi naslovi o t. i. »podnebnih migrantih« s poudarkom na študijah primerov štirih državah. V teh državah podnebna kriza ne predstavlja grožnje za ljudi v prihodnosti kot za številne evropske države, temveč predstavlja realnost – tukaj in zdaj!  Podnebni migranti predstavljajo invazivno grožnjo, ki se v velikem številu seli iz globalnega juga na globalni sever. Mobilnost je močno odvisna od socialnega in ekonomskega kapitala, zaradi česar se veliko, najbolj ranljivih ljudi, ne bo moglo seliti.

Kot kažejo izsledki raziskave, podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vremenskih vzorcev ter s tem nepredvidljivost in intenzivnost vremena, kar je še posebej očitno pri nepravilnih vzorcih dežja in s tem povezanimi ekstremnimi dogodki, ki povzročajo počasne ali nenadne podnebne dogodke, kot so suše in hudourniške poplave. Negotovost glede sezonskih padavin vpliva tudi na razpoložljivost in kakovost vode.  Problem prilaščanja zemljišč je izpostavljen v vseh štirih državah, vključenih v raziskavo. Vpliv podnebne krize se prepleta z intersekcionalnimi dejavniki: starostjo, invalidnostjo, spolom, pripadnostjo avtohtonemu ali manjšinskemu narodu oziroma nizkimi dohodki. Starost je ključni dejavnik v vseh državah iz študije primerov, ki imajo zelo mlado prebivalstvo. Mladi so tisti, ki nimajo upanja in možnosti. Želijo se preseliti zaradi lastnih ambicij ali zaradi pomoči družini. Podnebne spremembe so preplet revščine, pomanjkanja virov in negotovosti oskrbe s hrano. S pomočjo protirasističnega in intersekcionalnega vidika pri analizi podnebne krize in migracijah so razkrite osnovne zgodovinske vzročnosti in zapletena narava neenakosti oziroma medsebojna povezanost med kapitalističnim ekstraktivnim gospodarstvom, ki prispeva k podnebni krizi in neenakim vplivom na globalni ravni. Po navedbah znanstvenih raziskav ni absolutne povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Okoljski dejavniki povečujejo stopnjo osebne ranljivosti in so prepleteni z drugimi gonilnimi silami.

V skladu z nastajajočimi trendi v sodni praksi bi morale tako posamezne države kot tudi mednarodna skupnost kot celota obravnavati učinke podnebnih sprememb na posameznike s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah ter s tem zagotoviti odgovorno in spoštljivo upravljanje migracij v skladu z obstoječimi pravnimi instrumenti za varstvo človekovih pravic.

Pripravila: NT

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Publikacija Onkraj panike? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kulturni bazar je tradicionalna prireditev, ki v zadnjih letih privabi več tisoč pedagoških delavcev, predstavnikov širše strokovne javnosti, študentov in učencev. Je edinstvena priložnost povezovanja izobraževanja in kulture z različnimi vsebinami, kot so globalno učenje, mednarodno razvojno sodelovanje, mednarodna humanitarna pomoč, človekove pravice. S pomočjo raznovrstnih pristopov se odpirajo možnosti, kako teme ozaveščanja, trajnostnega razvoja, globalnega učenja in razvojnega sodelovanja vpeti v šolsko in širše družbeno okolje.

Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2023 vključuje skoraj petdeset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …).

Osrednja tema Kulturnega bazarja 2023 bo Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. Skozi program se bomo spraševali, kaj je trajnostni razvoj, kako ga razumemo v polju kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti, kaj je in bo v prihodnje sploh vredno vedeti in znati ter kaj in kako poučevati za prihodnost?

Platforma SLOGA že vrsto let uspešno sodeluje z Ministrstvom za kulturo pri izpeljavi bazarja. Poleg strokovnega predavanja (14:00 Dvorana M3,4), bo letos Platforma SLOGA ponovno imela razstavni prostor.

E-prijava je odprta do vključno 24. marca 2023.

Oglejte si vabilo in program strokovnega usposabljanja.

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Prijave na Kulturni bazar 2023 že odprte! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na pomoč prizadetemu področju so se odzvale tudi nekatere slovenske nevladne organizacije:

Slovenska Karitas

Vsa zbrana sredstva bo Slovenska karitas posredovala Karitas v Turčiji in Siriji glede na največje po-trebe. Sodelavci obeh Karitas se na terenu že pripravljajo na odziv in prosijo za solidarnost. Vsak dar bo dobrodošel pri pomoči in odpravljanju posledic potresa za že tako zelo ranljive prebivalce, še posebej v Siriji, ki nosi posledice vojne in je že nekaj časa pozabljena kriza. Najprej bo pomoč namenjena oskrbi s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami, začasnimi zatočišči in psihosocialno pomočjo, kasneje pa za obnovo domov in normalizacijo življenja najbolj ranljivih družin.
Svoj dar lahko posredujete s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 in darovali boste 5 oziroma 10 EUR ali z nakazilom na:

Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA
Sklic: 00 626

Porušene katedrale v Iskenderunu v Turčiji © Caritas Turčija

Porušene katedrale v Iskenderunu v Turčiji © Caritas Turčija

ADRA Slovenija:

ADRA že deluje na terenu v Siriji, v Damascu, Latakiji in Aleppu. Osebje je že prisotno na terenu in ocenjuje humanitarne potrebe za takojšnji odziv na katastrofo. ADRA pripravlja tudi odziv v Turčiji.

V prvi fazi bo ADRA pomagala pri razdeljevanju humanitarne pomoči ljudem, ki so v potresu ostali brez domov. Pomoč bo zajemala hrano, vodo, tople odeje, spalne vreče, zimska oblačila ter osnovne higienske pripomočke. V prvih dneh se bo zagotavljala pomoč, ki je nujno potrebna za zagotovitev osnovnih pogojev za bivanje v začasnih namestitvah.
Pomagate lahko na sledeče načine:

Pošljite besedo LJUDJE5 na 1919 in prispevajte 5€ za odziv.

Sredstva lahko nakažete na TRR:
IBAN: SI56 0284 3026 3945 425
BIC: LJBASI2X
Referenca: SI00 2023
Namen: Potres
Koda namena: CHAR
ADRA Slovenija, Njegoševa 15 1000 Ljubljana

Slovenska fundacija za UNICEF:

V Turčiji so prizadevanja trenutno osredotočena na iskanje in reševanje, UNICEF pa se usklajuje z vlado in centrom za obvladovanje nesreč in izrednih razmer glede nastajajočih potreb. V Siriji UNICEF ocenjuje vpliv potresov in se v sodelovanju s partnerji pripravlja na nadaljnjo humanitarno podporo.

Stanje na terenu je nepredvidljivo in celostna ocena škode še ni znana, a zelo verjetno je, da so bile poškodovane ali uničene številne šole, bolnišnice in druge zdravstvene in izobraževalne ustanove, kar bo še dodatno prizadelo otroke. Škoda na cestah in kritični infrastrukturi bo prav tako otežila reševanje in iskanje žrtev ter humanitarno pomoč na terenu. A pozitivno dejstvo v tej katastrofi je, da smo UNICEF in partnerske organizacije na terenu v Siriji že več kot desetletje in imamo že vzpostavljeno humanitarno mrežo pomoči v obliki zdravstvene oskrbe, zagotavljanja pitne vode in hrane ter nudenja zaščite otrokom.

UNICEF Slovenija zbira sredstva za najnujnejšo pomoč prizadetim v Siriji in Turčiji. Pomagati je mogoče:

– Z donacijo na https://unicef.si/doniraj/potres-na-sirsko-turski-meji/

– S SMS sporočilom s ključno besedo UNICEF5 na 1919 (darujete 5 €)

– Z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI00 41113, namen: POTRES, BIC: LJBASI2X, prejemnik: Slovenska fundacija za UNICEF, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana

Skeniraj v spletni banki in doniraj:

* * *

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Pomoč Turčiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Slovenska karitas

Dodatno je v tem obdobju za nakup peči za ogrevanje za ranljive družine iz območja Harsona in Milolajiva in za nakup generatorjev za socialne programe Karitas Spes prispevala Nadškofija Ljubljana in občina Vransko, vsaka 10.000 evrov, ter drugi posamezniki in podjetja. Potrebe pa so še naprej ogromne, zato na Slovenski karitas nadaljujemo z zbiranjem sredstev za pomoč Ukrajini.

»Med prejemniki pomoči je bila tudi družina, ki je s štirimi otroci pribežala iz bližine Donetska v Harkov v letu 2014, lani zbežala ob napadih in se po koncu bombardiranja vrnila nazaj v Harkov. Sedaj se trudijo obnoviti hišo. Ta pomoč s pečjo in hrano jim je bila še kako dobrodošla za preživetje v tej zimi. Zelo so hvaležni Sloveniji,« je povedala Mira Milavec, Slovenka in sodelavka Karitas SPES Ukrajina.

(c) Fotografija Slovenska karitas

Več o humanitarnem projektu pomoči na območju regije Žitomir in mesta Harkov

V sklopu projekta »Obnova doma za rehabilitacijo invalidnih otrok in mladih v regiji Žitomir in humanitarna pomoč za družine v Harkovu v Ukrajini«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Slovenska karitas, je skupaj s Karitas SPES Ukrajina v tem zimskem obdobju, ko so mnogi ljudje brez elektrike, ogrevanja in osnovnih dobrin, odgovorila na nekatere potrebe najranljivejših v Ukrajini. V času od decembra 2022 do sredine januarja 2023 se je 800 z vojno prizadetim družinam v krajih Harkov, Solonitsivka, Korobočkino in Saltovka, ki so jim z bombardiranjem delno uničili hiše, zagotovilo 700 peči na drva, ki so hkrati primerni za ogrevanje in kuhanje, ter 100 električnih radiatorjev za družine, kjer imajo vsaj nekaj ur električne energije dnevno. 400 najranljivejšim družin je prejelo tudi obogatene pakete s hrano s priboljški za praznike, 200 družin pa še odeje. Med  prejemniki te pomoči je bilo veliko družin z več otroci, katerih starši so izgubili službo, pa tudi  ostarelih z nizkimi dohodki.

S sredstvi projekta ob podpori MZZ se bo od začetka decembra do sredine marca 2023 delno obnovil tudi dom v Zaričanih  v regiji Žitomir, s kapaciteto do 90 oseb, kjer se bo letno v programu rehabilitacije Karitas SPES lahko zvrstilo do 1.500 invalidnih otrok in mladih s posebnimi potrebami. Projekt krije stroške materialov in gradbenih del v zvezi z zagotovitvijo strešne izolacije, namestitve mavčnih plošč, pleskanja stropov in sten, ureditve talnih oblog in sistema odvajanja deževnice ter vgradnje oken. K dokončanju obnove in opremi doma bodo prispevali tudi drugi tuji donatorji. »Ta dom bo velika pridobitev za regijo Žitomir, kjer živi okoli 6.000 otrok s posebnimi potrebami, saj sedaj tukaj ni niti enega rehabilitacijskega in rekreacijskega centra za te otroke, kot tudi za invalidne odrasle ne. Iskreno se zahvaljujemo za to veliko donacijo Ministrstvu za zunanje zadeve in Slovenski karitas, da lahko obnavljamo ta dom in bomo čim prej v njem začeli z aktivnostmi za otroke s posebnimi potrebami. To nam veliko pomeni, da vidimo, da nismo sami, da ste z nami, ne samo z besedo, ampak tudi s konkretno pomočjo,« še dodaja Mira Milavec.

Obnova doma za invalide v Zaričanih. (c) Fotografija Slovenska karitas

Trenutne razmere v Ukrajini

Med 17,7 milijona ljudi, ki v Ukrajini potrebujejo humanitarno pomoč, je 7 milijonov notranje razseljenih. Ostali živijo v krajih, ki so še oblegani ali pa (delno) opustošeni od bombardiranja, kamor so se mnogi tudi že vrnili ali sploh nikoli odšli, ker je to njihov dom. Na tisoče ljudi je še vedno prisiljenih zapustiti območja, na katerih potekajo aktivni spopadi, saj vojna terja veliko žrtev, med njimi do sedaj tudi več kot 15.000 civilistov. Humanitarne razmere so se v času zime še poslabšale. Mnogi jo morajo preživeti v pomanjkanju hrane in drugih osnovnih dobrin, brez ali z občasnim dostopim do elektrike (50 % električnih sistemov v Ukrajini je že uničenih) in ogrevanja ter s slabim dostopom do nujnih zdravstvenih in socialnih storitev. Ljudje v obkoljenih mestih se ne morejo varno evakuirati, hkrati pa je pogosto onemogočen dostop, da bi jim razdelili nujno pomoč. Posebej pa so v tej krizi prizadeti najranljivejši ljudje kot so otroci in mladi s posebnimi potrebami. Že pred vojno je bilo slabo poskrbljeno to ranljivo skupino v Ukrajini, saj ne obstaja veliko ustanov za njihovo oskrbo in rehabilitacijo. Sedaj je stiska pri družinah z otroci in mladimi z invalidnostjo/posebnimi potrebami še večja, ker so očetje na fronti, matere pa morajo hkrati s skrbjo za te otroke in mlade, skrbeti še za preživetje družine. Poleg tega se v času vojne število otrok in mladih z gibalno oviranostjo v Ukrajini žal povečuje, saj so ti postali invalidi zaradi posledic bombardiranja.

Pomoč Karitas SPES v Ukrajini od začetka vojne

Na vse humanitarne potrebe od začetka vojne v največji možni meri odgovarja tudi Karitas SPES Ukrajina, ki deluje v 23 regijah po vsej državi. Njena humanitarna pomoč je dosegla že več kot 1,5 milijona ljudi s hrano, higienskimi in drugimi potrebščinami, pri varnem  preseljevanju in namestitvi, s psihosocialno pomočjo, z zagotovitvijo materiala za bolnišnice, pri prvih obnovah zgradb idr. Pri njenih prizadevanjih ji s pomočjo številnih slovenskih srčnih donatorjev in slovenske države pomaga tudi Slovenska karitas.

Nadaljevanje zbiranja sredstev za pomoč Ukrajini

Slovenska karitas želi še naprej ostati blizu ljudem, ki trpijo zaradi vojne v Ukrajini in vas vabi k solidarnosti. Darujete lahko na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,

TRR: SI56 0214 0001 5556 761,

Namen: Pomoč Ukrajini,

Sklic: SI00 870.

Prispevek v višini 5 EUR ali 10 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919.

Iskrena hvala vsakemu za vsak dar in izraženo solidarnost.

Dodatne informacije: jana.lampe@karitas.si , 031 344 481

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Pomoč Slovenije pri obnovi doma za invalidne otroke in pri oskrbi družin v Ukrajini je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uganda: Zaradi zaostrovanja spopadov v DR Kongu in Južnem Sudanu na tisoče moških, žensk in otrok še naprej beži v Ugando, ki je že zdaj država, ki na afriškem kontinentu gosti največ beguncev. Čeprav ugandske oblasti izražajo namero, da bodo nadaljevale dolgoletno tradicijo gostoljubja in zaščite, je še vedno nekaj ključnih ovir za spodbujanje trajnih rešitev za vse.

Niger: V Nigru bo morda bolj kot drugod izziv prehranske varnosti povezan s prilagajanjem podnebnim spremembam. Danes se kažejo trije načini ukrepanja: vlaganje v preprečevanje in predvidevanje podnebnih tveganj, podpiranje agroekologije za preoblikovanje prehranskih sistemov in vključevanje mobilnosti ljudi kot medsektorskega vprašanja v okviru podnebnih politik in politik sodelovanja.

Burundi: Februarja 2022 je Evropska unija (EU) odpravila politične sankcije proti Burundiju in kot znak napredka navedla “veliko število beguncev, ki so se prostovoljno vrnili”. Za temi statističnimi podatki se več sto tisoč povratnikov po letih izgnanstva še vedno sooča s številnimi posebnimi izzivi. Za reševanje teh izzivov je potreben celostni pristop ter spremljanje in podpora zavezam, ki jih je sprejela burundijska vlada.

Caritas International Belgium Local Actions, Global Lessons – Uganda, Burundi, Niger: The urgent need for durable solutions

Vir: Caritas International

Prispevek Humanitarni izzivi v Burundiju, Nigru in Ugandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zadnjih 12 mesecev v letu 2022 je prineslo humanitarne izzive brez primere. Generalni direktorat EU za civilno zaščito in humanitarno pomoč (GD ECHO) si je prizadeval pomagati najranljivejšim ljudem po vsem svetu, tudi tistim, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, gozdni požari, svetovna prehranska kriza ali uničujoči učinki podnebnih sprememb. Vabimo vas, da si preberete njihovih pet najboljših zgodb iz leta 2022!

Vir : European Union, 2022

Projekt »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči. Izvajata ga Platforma SLOGA in Slovenska karitas. Vsebina  je izključna odgovornost platforme SLOGA in Slovenske karitas in ne odraža stališča Vlade republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve RS. 

Prispevek GD ECHO objavil 5 glavnih poudarkov iz leta 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot so zapisali, jih veseli, da se mednarodna podjetja, ki delujejo pri nas zavedajo širšega družbenega poslanstva in korporativnega prostovoljstva za dobrobit naše širše skupnosti. Kyndryl Ljubljana je del komaj leto dni starega izjemno uspešnega mednarodnega podjetja, ki se ukvarja s tehnološkimi rešitvami. Pravijo mu tudi največje startup podjetje na svetu. Zato nas še toliko bolj veseli, da ustvarjajo korporativno okolje z kulturo v podjetju, ki ga moderna družba potrebuje. Njihov cilj, da organizirajo opravljanje prostovoljstva za vse zaposlene v podjetju je dokaz, da so zagotovo na pravi poti.

(c) Fotografija Zavod Krog

(c) Fotografija Zavod Krog

Poleg dobrih del so v Zavodu Krog in ADRA Slovenija z zaposlenimi iz Kyndryl Ljubljana preživeli sproščen čas, spoznali eni druge, ustvarili pot za nadaljnje sodelovanje in uresničevanja ciljev, ki so si jih zastavili na področju prostovoljstva. Upajo, da bo to spodbuda tudi drugim podjetjem pri nas.

V obeh organizacijah si bodo še naprej prizadevali za krepitev, povezovanje in partnerstvo z podjetji, ki prepoznavajo svojo širšo družbeno odgovornost in ostalimi podobnimi nevladnimi organizacijami.

V Platformi SLOGA smo prav tako pozdravili to pobudo za sodelovanje med članicami platforme na tako pomembnih področjih dela, kot so prostovoljstvo, humanitarna pomoč in družbena odgovornost podjetij.

(c) Fotografija Zavod Krog

Obe organizaciji se zahvaljujeta vsem 34 iz podjetja Kyndryl Ljubljana za njihov prispevek k humanitarni dejavnosti, ki zagotovo ne bo edini. V ADRA Slovenija so se še posebej zahvalili Emini Hadžić iz Zavoda Krog.

Pripravil: AK

Prispevek Zavod Krog in ADRA Slovenija aktivno za korporativno družbeno odgovornost s podjetjem Kyndryl je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen podeljevanja statusa je širša podpora gibanju za pravično trgovino in večja mobilizacija akterjev, ki lahko pripomorejo k temu, da trgovina postane bolj pravična. Pravična trgovina v središče postavlja človeka in okolje ter s tem spreminja odnose v globalnih dobavnih verigah, vedno bolj pa vpliva tudi na ta razmerja v lokalnih okoljih.

Občine, ki bodo pridobile status pravičnotrgovinskega mesta, bodo več pozornosti namenile pravičnotrgovinskim praksam v lokalnem okolju, podprle prakse socialne ekonomije, spodbujale več globalnega učenja v šolah in ohranjale zdravo okolje v občini.

Več o kriterij in postopku pridobivanja statusa na spletni strani Zavoda za pravično trgovino.

Pripravil: AK

Prispevek Kako do statusa pravičnotrgovinskega mesta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V njem smo Vlado pozvali, da Slovenija podpre bolj konstruktivno začetno stališče Sveta in s svojim glasom podpre splošni pristop, ki bo:

• zagotovil, da bo direktiva zajemala celotno vrednostno verigo, vključno z vplivi na vse deležnike_ce do samega dna vrednostne verige;
• razširil (in ne skrčil) obseg pravic in vplivov, ki jih zajema direktiva, vključno z zagotavljanjem potrebne skrbnosti na področju podnebnih sprememb in s konkretnimi načrti prehoda v trajnostno družbo;
• okrepil določbe o dostopu do pravnega varstva in odpravi ovire, s katerimi se pogosto srečujejo tožniki v primerih, povezanih s kršitvami človekovih pravica in škodo za okolje, ki jih povzroča poslovanje podjetij.

Svet je 1. decembra 2022 sprejel pogajalsko stališče („splošni pristop“) glede direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Zapisali so, da “direktiva o skrbnem pregledu določa pravila o obveznostih velikih podjetij v zvezi z dejanskimi in morebitnimi škodljivimi vplivi njihovih dejavnosti ter dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev na človekove pravice in okolje. Določa tudi pravila o kaznih in civilni odgovornosti za kršitev teh obveznosti. Poleg tega določa, da morajo podjetja sprejeti načrt, s katerim zagotovijo, da sta njihov poslovni model in strategija združljiva s Pariškim sporazumom.” Direktiva bo EU pomagala pri prehodu na bolj podnebno nevtralno in bolj zeleno gospodarstvo, kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru in ciljih trajnostnega razvoja OZN, so še poudarili v sporočilu po sprejemu splošnega pristopa.

Vendar je zaradi pritiska Francije, Italije, Španije in Slovaške, ki so zagrozile z blokado, svet finančnih ministrov iz predloga Evropske komisije izbrisal dve pomembni sestavini direktive.

Kot je poročal EuroActiv, so finančni ministri sprejeli manj daljnosežne določbe o odgovornosti za škodo, ki se zgodi v vrednostni verigi podjetja. Poleg tega je bil po prizadevanjih Francije, Španije, Italije in drugih držav zavržen pojem “vrednostne verige” v korist ožje opredeljene “verige dejavnosti”, ki zajema predvsem dobavno verigo podjetij in le zelo omejen del verige, ki se nahaja na koncu proizvodne verige.

Prav tako je francoska vlada je s potezo, ki je med nekaterimi malimi in srednje velikimi državami članicami povzročila veliko nezadovoljstva, dosegla tudi izločitev finančnega sektorja iz področja uporabe CSDDD. To pomeni, da banke ne bi mogle biti odgovorne za kršitve človekovih pravic, ki se zgodijo pri poslovnih dejavnostih, financiranih z njihovimi posojili.

Češko predsedstvo Sveta EU je našlo kompromis, da bi bila vključitev finančnih storitev v področje uporabe zahtev po dolžni skrbnosti za države članice neobvezna. Vendar bi to lahko dejansko povzročilo izključitev finančnih storitev v številnih državah članicah, ki ne želijo tvegati ogrožanja konkurenčnosti svojega bančnega sektorja v EU.

Torej se boj za učinkovito direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti nadaljuje.

Pripravil: AK

Prispevek Ošibitev učinkovitosti pristopa do skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.