Upravno sodišče je ugodilo tožbi naših članic (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij-PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Umanotera) ter odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
Sporočilo za javnost:
Ljubljana, 19. februar 2020 – Upravno sodišče je ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC, Focusa, društva za sonaraven razvoj in Umanotere ter odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje. ARSO bo tako moral ponovno odločati o potrebnosti presoje vplivov na okolje glede 20-letnega podaljšanja obratovanja NEK. Ob tem bo moral ugotoviti, katere investicije je potrebno izvesti, da bo podaljšanje obratovanja sploh možno. Če bo ARSO odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo potrebno pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo potrebno tudi čezmejno presojo.
Sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo na odločitev Sodišča Evropske unije C-411/17, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske nuklearne elektrarne odločilo, da je potrebna presoja vplivov na okolje. »V belgijskem primeru je evropsko sodišče zavzelo stališče, da so tudi posodobitvena dela na elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje. Kar nekaj takih del se izvaja tudi v NEK.« je komentirala Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.
Doslej ugotovljeno dejansko stanje po mnenju sodišča ni dalo dovolj podlage za odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje. Sodišče je poudarilo, da se bo moral ARSO v novem postopku opredeliti do vseh predvidenih posegov NEK, vezanih na podaljšanje obratovanja NEK. Pri tem bo moral upoštevati, da je za nekatere izmed teh posegov potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (npr. za suho skladiščenje) ter da je drobljenje projektov v nasprotju z veljavno zakonodajo.
»NEK si že ves čas od odločitve v letu 2012, da izvede tehnične posodobitve za podaljšanje delovanja s prvotno predvidenih 40 let na 60 let, prizadeva, da do presoje vplivov na okolje ne bi prišlo.« dodaja Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj. »Nikoli ni podal potrebne vloge za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje, ko pa je ARSO na pobudo nevladnih organizacij začel postopek predhodne presoje po uradni dolžnosti, je izvedbi presoje vplivov na okolje ves čas nasprotoval.«
Če bo ARSO v novem postopku ugotovil, da je skupek posegov, ki so bili ali so potrebni za zagotovitev podaljšanega obratovanja NEK taki, kot jih je opredelila omenjena sodba Evropskega sodišča, bo potrebno za podaljšanje obratovanja izvesti presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo bo skladno z uredbo o okoljskem poročilu moralo ovrednotiti pomembne vplive plana na okolje. V postopku, ki teče po določilih Zakona o varstvu okolja, pa na osnutek okoljskega poročila lahko podaja pripombe tudi javnost. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko v postopek presoje vključijo kot stranke, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države. »Je prav slednje morda tisto, kar motivira NEK k tako zagrizenemu nasprotovanju izvedbi presoje vplivov na okolje?« se sprašuje Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.
Sodba Upravnega sodišča je dostopna tukaj.